Zanimivosti objavil

Čmrlj – obišče vsak cvet

Izmed vseh čebel (Apidae) so čmrlji tisti, ki so najbolje prilagojeni hladnemu podnebju, zato lahko živijo tudi visoko v gorah. Po naravi čmrlji niso agresivne žuželke, vendar pa matice in delavke lahko pičijo. Njihovo želo nima nazobčanih robov, kar jim omogoča, da lahko pičijo več kot enkrat v nasprotju s čebelo in pri tem ostanejo žive. Čmrljev strup je podoben čebeljemu, vendar ga izločajo ti manj.

Čmrlji so socialne žuželke, ki živijo v majhnih kolonijah, ki sestoji iz nekaj primerkov in na splošno ne preživijo zime. Edine, ki preživijo zimo so oplojene mlade matice, katere po smrti kolonije poiščejo zaveten prostor kjer lahko preživijo mrzle dni.
Spomladi se oplojena samica prebudi iz zimskega spanja, poišče cvetje, se nahrani in prične ustvarjati novo kolonijo. Čeprav čmrlji gradijo skrita gnezda, običajno so to majhne votline v zemlji ali na drevesih (zapuščeni brlogi, votla drevesa, špranje med kamnitimi zidovi, itd.) so pogosto plen ptic, poljskih miši, belih dihurjev, …

Gnezdo čmrljev je sestavljeno iz enega asferičnega prostora. Matica zagotovi svojemu domu dobro skrit en vhod na koncu zelo dolgega predora. Po tem ko prinese velike količine maha in posušenih zelišč, na sredini gnezda zgradi na tej mehki podlagi celico iz voska v obliki amfore. Napolni jo s cvetnim prahom, nanjo zaleže več jajčec in vse skupaj zapre s pokrovčkom iz voska. Nazadnje pa na tla pred vhodom zgradi še hemisferično »posodico« iz voska, katero napolni z nektarjem. Nato se matica usede na jajčeca vse do izlega. V tem času pa se hrani s predhodno shranjenim nektarjem v prej omenjeni posodici.

Ličinke se sprva hranijo s cvetnim prahom na katerega so bila poležena jajčeca. Za svoj razvoj potrebujejo nektar – ogljikovi hidrati in cvetni prah – beljakovine. Celica se širi medtem ko ličinke rastejo. V vsaki celici živi po več ličink, kar je tudi razlog za velike razlike v velikosti med člani družine. Ker matica sama ne zmore prehraniti vseh, mnogo od njih se niti ne razvije.
Kasnje matica skozi majhno odprtinico v celici hrani ličinke z nektarjem in s snovjo ki jo izbljuva. Ta snov je podobna čebeljemu matičnemu mlečku. Po 10 ali 12 dneh ličinka stke zapredek, ki se v kratkem času otrdi in v katerem se nato prelevi v nimfo ali larvo. 14 dni kasneje mlad čmrlj že zapusti kokon s pomočjo matice, ki odstrani kar ostane od celice in prične skrbeti za potomce.

Dlačice mladih žuželk sprva še niso v celoti pigmentirane in so sivkasto bele barve (»brezdlake«). V tem času še ne zapuščajo kolonije oziroma vsaj za 24 ur. Celoten razvojni ciklus od jajčeca pa do odraslega čmrlja ne potrebuje več kot mesec dni časa (5 tednov odvisno tudi od vrste in pogojev).
Nove rojenke so majhne sterilne samice, torej delavke, ki pomagajo matici pri nabiranju cvetnega prahu in nektarja ter gradijo nove celic. Šele po dveh rodovih se matica končno posveti samo zaleganju jajčec in skrbi za ličinke.

Proti koncu julija se pojavijo majhne samice, ki se od matice razlikujejo samo v strukturi telesa, in so podobne delavkam. Te bodo zalegale haploidna neoplojena jajceca iz katerih se razvijejo samci ali troti, katerih življenska doba je 5-8 tednov. Proti koncu poletja pa se pojavijo večje samice – bodoče matice.

 

Viri:
http://it.wikipedia.org/wiki/Bombus
http://www.ritrattoinnatura.com/scheda_apoidei.37.html#149
http://www.aaab.it/bombi.htm
http://www.animalinelmondo.com/animali/invertebrati/372/bombo-terrestre.html
http://ortodellabreda.wordpress.com/2010/04/25/bombi/
http://www.filosofiaedintorni.eu/charlesdarwin.htm

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.   

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook