Čebelarstvo objavil

ČRN ZAČETEK LETA ZA SLOVENSKO ČEBELARSTVO!

Prezimitev čebeljih družin je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo, ne samo na rentabilnost čebelarjenja v povezavi s pridelavo medu, ampak tudi na učinkovito opraševanje predvsem spomladansko cvetočih rastlin. Opisujemo jo kot odstotek propadlih čebeljih družin glede na število zazimljenih. V zadnjih letih odstotek zaradi številnih vplivov niha, želja stroke in čebelarjev pa je, da se odstotek propadlih družin, po vsej Sloveniji zmanjša pod 5%, kar je kot cilj zapisano tudi v veljavnem rejskem programu za kranjsko čebelo.

Vsako pomlad se med čebelarji prične razprava o uspešnosti prezimitve čebeljih družin, pojavijo pa se tudi ocene, ki mnogokrat temeljijo na ocenah posameznih čebelarjev. Uradna ocena prezimitve je mogoča ob koncu meseca maja, ko Ministrstvo za kmetijstvo in okolje – sektor za identifikacijo in registracijo domačih žival ugotovi stanje čebeljih družin na dan 15. april v tekočem letu.

Za oblikovanje prve ocene prezimitve čebel smo na spletni strani ČZS pripravili anketni vprašalnik na temo »Stanje čebel spomladi 2012«, v kateri je sodelovalo 290 čebelarjev iz celotne Slovenije.

Na podlagi rezultatov ankete smo ugotovili, da je 72,6 odstotkov anketiranih čebelarjev zadovoljnih s prezimitvijo čebeljih družin in da je 13,8 odstotkov čebelarjev nad uspešnostjo prezimitve razočaranih. Iz ankete je razvidno, da so čebelarji v povprečju izgubili 24 odstotkov čebeljih družin in da so nekoliko večji odstotek čebeljih družin izgubili čebelarji z do desetimi čebeljimi družinami.

Prav tako smo na Čebelarski zvezi Slovenije prejeli regijske podatke o prezimovanju čebel, ki so nam jih posredovali člani upravnega odbora ČZS. Iz prejetih podatkov ugotavljamo, da so čebelarji po posameznih regijah preko zime v povprečju izgubili med 25 in 35 odstotkov čebeljih družin. Pri tem je izjema koroška regija, kjer je padec čebeljih družin preko zime 7 odstotkov. Po podatkih Veterinarske fakultete Nacionalnega veterinarskega instituta je letošnja zimska izguba 11 odstotkov. Poudariti je potrebno, da so nekateri čebelarji izgubili prav vse čebelje družine.

Na podlagi prejetih podatkov lahko zaključimo, da so padci čebeljih družin preko zime veliki, saj je propadla skoraj tretjina vseh čebeljih družin, kar v oceni znaša okoli 50.000 panjev, oziroma okoli 5 milijonov EUR neposredne škode.

Čebelarji izgub ne bodo mogli nadomestiti v letošnjem letu, posledice pa bodo vidne tudi na količini pridelanega medu v letu 2012, zlasti na čebeljih pašah, ki nastopajo v začetku sezone. Glede na dejstvo, da slovenski čebelarji vsako leto pridelamo okoli 2.000 ton visoko kakovostnega medu, ocenjujemo, da bo letos  dobrih 600 ton medu manj oziroma okoli 4 milijonov EUR škode. Če pa upoštevamo še ostale čebelje pridelke, pa je škoda še večja.

Zmanjšanje čebeljega fonda pa bo imelo tudi neposredne posledice na slabše opraševanje sadja in ostalih kmetijskih kultur. Ker je vrednost opraševanja po različnih strokovnih virih 15 do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj, se bo ta škoda štela v več 10 milijonih EUR.

Na podlagi analiz, številnih pogovorov s čebelarji in izvedenih anket je za slabo prezimitev čebel za leto 2011/2012 v Sloveniji možno opredeliti okvirne vzroke, ki so poleg slabše učinkovitega sonaravnega zdravila za zatiranje varoj Apiguard (sklepe upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije o prezimitvi čebeljih družin in o problematiki zatiranja varoj v Republiki Sloveniji prilagamo na koncu tega sporočila), tudi daljša brezpašna doba z visokimi temperaturami, ki je nastopila sredi avgusta in je trajala do konca sezone. Čebele so ostale brez medičine in cvetnega prahu, kar je z reinvazijo varoj še pospešilo negativno delovanje teh na čebelje družine. Svoje je dodala še letošnja zima, z ekstremno nizkimi temperaturami in burjo v februarju, kar je še dodatno vplivalo na slabo bilanco letošnje prezimitve čebeljih družin.

Pri tem ne smemo pozabiti na katastrofalne obete v letošnjem letu. Več kot 50 odstotna pozeba akacije (pozeba je manjša na Primorskem) pomeni skoraj za tretjino manjšo pridelavo medu od povprečne letine (akacija predstavlja okoli 30 odstotkov letine). Če bodo ostale čebelje paše povprečne, lahko končni rezultat, skupaj z zimskimi izgubami čebeljih družin,  pomeni prepolovitev letošnje medene bere v primerjavi z letnim povprečjem pridelave medu v Sloveniji.

Čebelarji upamo, da letos vsaj pomorov čebel zaradi zastrupitev s pesticidi ne bo!

Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja

 

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook