Zanimivosti objavil

Črni bezeg

Zdaj je čas, ko med sprehodi v naravo lahko naletimo na bele  cvetove, ki imajo prav poseben mamljiv vonj.  Ti cvetovi pravzaprav socvetja pripadajo rastlini z imenom črni bezeg.

Črni bezeg (Sambucus nigra) je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov v višino. Spada v družino kovačnikov (Caprifoliaceae). Njena prvotna domovina je stari kontinent – Evropa. Dandanes pa je rastlina postala kozmopolitska vrsta na vseh celinah z zmernim podnebjem. Pristna je na vseh območjih, od nižin pa vse tja do 1400 metrov nadmorske višine. Za svoje domovanje ni zahtevna saj ji ustrezajo tako vlažni gozdovi kot gozdne jase ali pa žive meje. Uspeva na svežih, globokih, rodovitnih peščenih tleh, vendar ji tudi glinasta ali ilovnata tla ne povzročajo težav. Ustreza pa ji sončna do polsenčna lega. Črni bezeg najdemo tudi ob naseljih ali kmetijah, kjer je bil pogosto nasajen, saj je poznana zdravilna rastlina.

Opis rastline:
Črni bezeg ima na deblu razbrazdano lubje rjavo sive barve medtem ko so mlade vejice zelene barve s številnimi očesi. Listi z »neprijetnim« vonjem so lihopernati, jajčaste oblike, listni rob pa je drobno nazobčan. Majhni cvetovi so bele ali kremaste barve, združeni v socvetja s prav prijetnim vonjem.Čas cvetenja, odvisno od nadmorske višine in podnebnih razmer je od maja do junija. Drobni plodovi temno modre do skoraj črne barve, po katerih je rastlina dobila tudi ime,dozorijo že zgodaj jeseni (september).

Uporabni deli rastline:
Črni bezeg je ena tistih rastlin pri kateri so uporabni vsi deli rastline. Že zgodaj spomladi lahko nabiramo mlade poganjke in liste. V maju in juniju nabiramo cvetove. Za nabiranje cvetov je primerno sončno vreme saj je takrat na cvetovih tudi največ cvetnega prahu. Čas za nabiranje notranje plasti lubja na koreninah (za čiščenje ledvic in mehurja) je od februarja pa do novembra, medtem ko lubje stebel in vej nabiramo konec zime (februar, marec) in pozno jeseni (oktober, november). Seveda ne pozabimo na plodove!
* Listi in poganjki:  pospešujejo delovanje znojnic in izločanje seča (odvajanje škodljivih snovi iz telesa). Listi bezga so lahko v pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni.
* Cvetje: pospešuje delovanje znojnic (večji učinek kot listi), zbija vročino pri prehladu in gripi, utrjuje sluznico v nosu in žrelu.

* Lubje debel, vej in korenin: ima odvajalni učinek ter pospešuje izločanje seča,  za čiščenje ledvic in mehurja, pomaga pri mišičnem in sklepnem revmatizmu.

* Zrele (posušene) jagode: uporabljamo pri pljučnih boleznih, so blago odvajalo, hkrati pa zaustavljajo drisko.

Zdravilni učinki črnega bezga so poznani že več stoletij, danes pa bi lahko bil učinkovit tudi pri zdravljenju gripe H1N1. Raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je bila popolna ozdravitev dosežena v 90% v 2-3 dneh (v kontroliranem kliničnem poskusu) oziroma v 6. dneh (placebo terapija). Manjša študija objavljena leta 2004 je pokazala, da je bilo 93% bolnikov z gripo pri uporabi bezgovega ekstrakta v dveh dneh popolnoma brez simptomov. Vendar je potrebno te ugotovitve potrditi še v večji študiji.
Bezeg pa ne uporabljamo samo kot zdravilno rastlino. Iz njega pridobivajo sokove, sirupe, brezalkoholne pijače »Shokata« (Fanta), vino in marmelado.Okrasne sorte bezga gojijo v vrtovih zaradi lepega socvetja, plodov in listov. Avtohtone vrste pa pogosto zasadijo za ohranjanje prav tako avtohtonih vrst metuljev in ptic.Čeprav so cvetovi bezga polni cvetnega prahu so opraševalci v večini muhe in hrošči.
Še več! Iz bezga lahko pridobimo različne barve: črno iz lubja, zeleno iz listov, modro ali lila iz cvetov in pa rdečo iz jagod. To zadnjo so včasih uporabljali za barvanje vina v temno rdečo barvo. Les bezga je mehak in rumenkaste bele barve, primeren za izdelovanje manjših predmetov.

KONTRAINDIKACIJE
Listi, veje, semena in korenine vsebujejo cianid, ki proizvaja glikozid. Zaradi možnosti zastrupitve s cianidom, je izdelovanje igrač (npr. piščalk) iz bezgovega lesa prepovedano. Nezrele jagode lahko povzročijo zastrupitve zaradi prisotnosti cianogenih glikozidov, ki dajejo pekoč občutek in občutek praskanja žrela, bruhanje, drisko, glavobol, težko dihanje in krče. POZOR: bezeg ne uporabljajte med nosečnostjo in dojenjem.
Pri priporočenih odmerkih je uporaba bezga varna.

Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/Sambucus_nigra
http://en.wikipedia.org/wiki/Sambucus
http://www.erboristeriaedaltro.com/BORRI%20SAMBUCO.html
http://www.thais.it/botanica/aromatiche/schedeit/sc_0037.htm
http://chestofbooks.com/flora-plants/flowers/British-Wild-Flowers-1/Elder-Sambucus-Nigra-L.html

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook