Zanimivosti objavil

Črni trn za srečo in zdravje

Po starem izročilu, veje črnega trna, ki
smo jih 4. decembra, na praznik Sv. Barbare, narezali in dali v vazo,
ob Božiču že zacvetijo in tako naznanijo srečo in zdravje v naslednjem
letu.

Sv Barbara velja za zaščitnico vseh
ljudi, ki se bojijo strele, ljudi, ki delajo v nevarnosti nenadne in
nasilne smrti. Med njimi rudarjev, kamnosekov in drugih. Po legendi je
živela v 3.stoletju v Nikomediji, mestu v severozahodni Mali Aziji ob
Marmarskem morju.

Črni trn je trdoživa, bodeča grmovnica
iz družine rožnice (Rosaceae), ki obrodi plodove imenovane trnulje ali
oparnice. V preteklosti je imel grm pomembnejšo vlogo kot jo ima danes. V
srednjeveških samostanih so iz njegovih plodov pripravljali vino z
medom, v antiki so ga celo gojili in poznali več vrst.  Stari Germani so
poznali celo pregovor »Veliko trnulj, malo devic«. V tistih časih so iz
njih radi kuhali žganje. Še Sv. Hildegarda je opozarjala, da trnulje
ustvarjajo drznost in pregrešnost.

Grm v višino zraste do 3 metrov in ima zelo razvejane veje, porasle s
trni. Pri mladem grmu so veje večinoma porasle z žametastimi dlačicami.
Lubje je temno in kasneje močno razpokano. Ima majhne zelene liste, ki
rastejo izmenično in imajo kratke peclje. Jajčasti ali suličasti listi,
dolge 2-5 cm, se pojavijo šele po koncu cvetenja. Tudi cvetovi so na
kratkih pecljih, večinoma posamični in se odpirajo po vsej dolžini vej.
Imajo po 5 čašnih cvetov, ki so neenakomerno drobno nazobčani. Venčnih
listov je 5, so bele barve in dolgi od 5-8 mm. Cvetovi zelo dišijo in
imajo okoli 20 prašnikov. Črni trn ima koščičaste plodove, ki so
okroglaste oblike, modrikaste barve in zrastejo v premeru do 1,8 cm.
Razširjen je po obronkih gozdov, polj in ob robovih poti, v živih mejah
in na sončnih pobočjih.

Grm cveti spomladi od marca do aprila, v
jeseni pa obrodi plodove, ki so trpkega in kislega okusa. Nabiramo jih
pozno jeseni in še tudi pozimi. Če plodove zamrznemo ali obiramo po
slanah, postanejo po okusu prijaznejši. Trnulje vsebujejo veliko C
vitamina, pektina, tanina in sadnih kislin ter rudnin.

Za poznavalce je uporaba črnega trna
široka, tako v zdravilstvu kot kulinariki. Plodovi so uporabni tako
sveži kot sušeni in pomagajo pri čistilnih procesih v organizmu,
izboljšujejo kri in ugodno vplivajo na prebavila. Na trgu lahko kupimo
ali sami izdelamo čaje in marmelade, sokove in sirupe, želeje, kompote
in sadne kaše, tinkturo in liker ter vložnine iz trnulj. V severnih
deželah iz njih pripravljajo vino, žganje in kis.

Ta vsestranska grmovnica je vedno bolj
priljubljena med ljubitelji divjih sadežev samoniklih rastlin in
poznavalcih naravne hrane.

Objavil/a Nives Harmel
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook