Cviček bo dodatno zaščiten

Dolenjci želijo cviček, ki so ga leta 2000 zaščitili s posebnim pravilnikom, še dodatno zaščititi oziroma odpraviti vse dvome o morebitni zlorabi tega vinskega posebneža. Zato bo novomeški kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije prihodnji dve leti izvajal analize, s katerimi bo spremljal parametre, ki določajo barvo cvička

Skušali pa bodo razviti tudi metode za preverjanje avtentičnosti geografskega porekla. “Ni nam vseeno, kaj se dogaja na trgu. Zato želimo kakovost in ugled cvička še dvigniti,” pravi direktor novomeškega KGZ Jože Simončič. S projektom jim je uspelo na razpisu pridobiti 66.000 evrov od kmetijskega ministrstva in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Dolenjci pridelajo okrog deset milijonov litrov cvička na leto. Pravilnik o cvičku z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) med drugim natančno določa njegovo sestavo; v cvičku se prepleta najmanj 65 odstotkov določenih rdečih sort in najmanj 25 odstotkov določenih belih sort. Vsebnost dejanskega alkohola je od 8,5 do 10 odstotkov, natančno so določene vsebnosti kislin, sladkorja, pravilnik določa celo vinogradniško lego, število trsov in embalažo.

Kljub temu pa v KGZ ugotavljajo, da je veljavna zakonodaja še preveč ohlapna. “Cviček se je v minulih letih dobro prodajal, zmanjkovalo je tudi grozdja, zato se je dogajalo marsikaj. Cviček je sicer s pravilnikom omejen, le barva je ohlapno določena kot svetlo rdeča – rubinasta. Barva je močno odvisna od tega, katere sorte so v njem in v kakšnih deležih. Na trgu pa so se pojavljale najrazličnejše barve cvička,” pravi Simončič.

KGZ se je tako dogovoril s predstavniki konzorcija, ki združuje največje pridelovalce cvička, da bodo na zavodu dve leti merili ter spremljali ton in intenzivnost njegove barve, nato pa skušali določiti meje barvnega spektra. Tako bi poleg kislin in sladkorjev preverjali tudi barvo.

Z drugim delom projekta želijo ugotoviti, ali je mogoče iz avtentičnih vzorcev dobiti bazo podatkov, ki bi bila osnova za določanje geografskega porekla vina. Tako bi lahko preverjali avtentičnost porekla. “V tujini, denimo v Italiji, je to utečen sistem. Pridelovalci si želijo, da bi bil cviček kakovostno, cenjeno vino in da bi ga dostojno prodali,” dodaja Simončič.

Vir: Dnevnik

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook