Kmetijstvo objavil

Dalec od oči, daleč od srca

Bolje rečeno daleč od centra daleč od zainteresiranosti za korenito spremembo nekdanjega kobariškega bisera!
Ne, ne gre za brušenje dragih kamnov, ampak za brušenje strasti med
Kobaridci in Zavodom za ribištvo, ki je dopustilo, da je stanje
ribogojnice v zadnjih letih postalo nevzdržno.

V Posočju z ribjimi populacijami gospodarita dve ustanovi. Državni Zavod
za ribištvo (ZZRS), ki upravlja manjši del (reko Sočo s pritoki od
Bovca navzgor) in Ribiška družina Tolmin, katera gospodari s preostalim
tolminskim ribiškim okolišem. Slednja (deluje že več kot 60 let) je s
časom pridobila sodobno infrastrukturo, valilnico in ribogojnico. Prav
nasprotno pa lahko trdimo za Zavod za ribištvo, ki s to ribogojnico kaže
značilne lastnosti – slabo gospodarjenje, neurejenost, zanemarjenost in
zastarelost. Takšno nemarno gospodarjenje pa osuplja celo mimoidoče
turiste.

Ribogojnico z lepim parkom, ki se nahaja prav na vratih mesta so jo le
nekaj let pred drugo svetovno vojno (1936) zgradili Italijani. Takratna
oblast se je za ta ukrep odločila, da vsaj delno popravi škodo na ribjih
populacijah zaradi zgrajenih hidroelektrarn na reki Soči. Tudi v času
bivše države so ribogojnico ustrezno vzdrževali, žal pa se od takrat ni
nič obnavljalo ali vlagalo, razen obnovljene strehe pred nekaj leti.

Celoten kompleks ribogojnice obsega 2,5 hektarja. Ima štirinajst
zunanjih bazenov katere jih napaja izvir čiste vode. Del teh je danes že
opuščenih. Še slabšo sliko pa imajo notranji prostori ribogojnice. Vse
naprave za vzrejo mladic so zastarele, stene so načete od vlage in
slabega vzdrževanja. Skratka katastrofalen videz vsakega obiskovalca
popelje za pet in več desetletji nazaj.
Vso dejansko bedo kompleksa pa je na dan pokazala čistilna akcija, ki je
potekala letos v mesecu februarju. To pa je bila samo še pika na i, da
je Kobaridcem dokončno prekipelo.
“Stanje  je nevzdržno. Nekdanji kobariški biser je postal smetišče.
Občina na poti v turistično urejeno okolje take sramote ne more več
tolerirati,” je kritična županja Darja Hauptman. Skupaj s Turističnim
društvom Kobarid in Ribiško družino Tolmin bodo skušali prepričati
ministrstvo za kmetijstvo naj preda upravljanje ribogojnice iz rok
Zavoda za ribištvo domačim ribičem.
Zdaj je na potezi ministrstvo za kmetijstvo, kajti potrebno se je
odločiti  komu prepustiti dolgoletno ribogojsko tradicijo v Kobaridu
preden dokončno propade.

V ribogojnici Zavod za ribištvo sedaj goji dve ribji vrsti in sicer:
* Soška postrv – leta 1985 so prvič pridobili ikre soške postrvi od
plemenk gojenih v ribogojnici.  Od odkritja gensko čiste populacije
soške postrvi v ribogojnici  pridobivajo zadostno količino iker za
reprodukcijski program.  Večino rib vložijo nazaj v naravno okolje
(gornje Posočje), del pa prodajo domačim ribiškim družinam.
* Šarenka – za športno ribolovne revirje in konzum (lastna plemenska
jata).  Iz iker sterilne šarenke gojijo sterilno šarenko do 5 kilogramov
teže in velikosti 80 centimetrov.
Na uradni spletni strani  Zavoda za ribištvo, kjer dobimo zelo kratek opis o delu in o vrstah gojenih rib (http://www.zzrs.si/index.php/Ribogojstvo/Ribogojnica-Soca/) so dokaj skopi s podatki. Kako pa tudi ne! Verjetno je spletna stran ravno toliko vzdrževana kot sama ribogojnica.
 
 
Vir:
primorske novice, 22. marec, 2011
http://www.zzrs.si/index.php/Ribogojstvo/Ribogojnica-Soca/

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ.AGR.IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook