Zanimivosti objavil

Dan hrane – 16. oktober: ZAHVALA KMETU, OBRTNIKU IN DELAVCU

Letošnji Svetovni dan hrane, ki se vsako leto obeležuje 16. oktobra, poteka pod geslom »Cene hrane – od krize do stabilnosti«. Združeni narodi (ZN) so izbrali to temo, ker želijo opozoriti na vpliv velikih nihanj v cenah hrane na zagotavljanje varne preskrbe s hrano tako za državo, kot tudi za njene prebivalce. Izrazita nihanja v cenah hrane in kmetijskih izdelkov, značilna za zadnjih nekaj let, najbolj prizadenejo države v razvoju in njihove najbolj revne prebivalce. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je ob letošnjem Svetovnem dnevu hrane poudaril, da se je treba v Sloveniji zahvaliti zlasti kmetu, obrtniku in delavcu, ki nam omogočajo prehranjevanje s kvalitetno, okusno in varno hrano. »Kot država bomo svojo zrelost pokazali tudi s tem, da bomo našim proizvajalcem hrane pokazali spoštovanje ki si ga zaslužijo.«

Vpliv rastočega nihanja cen na kmetijsko proizvodnjo in zagotavljanje varne preskrbe s hrano, tako na globalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni, je izpostavljen tudi v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. Resolucija med drugim opozarja tudi na vpliv globalizacije in liberalizacije, gibanja cen energentov ter bioenergije, podnebnih sprememb in špekulacij na trgih s kmetijskimi proizvodi. Na rast cen hrane pa vplivajo tudi naraščajoče prebivalstvo ter spremembe v njihovih prehrambenih navadah, kot na primer povečana poraba mesa in mleka v hitro razvijajočih se državah kot sta Indija in Kitajska.

Slovenija v okviru ZN in Svetovnega programa za hrano že več let pomaga najrevnejšim državam sveta preko zagotavljanja pomoči v hrani. Revščina in lakota pa nista le problem revnih v tretjih državah in državah v razvoju. V EU se ocenjuje, da že okoli 80 milijonov njenih prebivalcev živi na pragu revščine. EU od leta 1987 izvaja evropski ukrep pomoči v hrani, v okviru katerega se danes razdeljujejo osnovna živila in prehrambeni paketi že skoraj 18 milijonom revnih v dvajsetih državah članicah. Slovenija že šest let sodeluje v tem evropskem ukrepu, ki se izvaja v okviru Skupne kmetijske politike EU. S pomočjo dobrodelnih organizacij, Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas, bo letos razdeljenih nekaj več kot 6.000 ton hrane več kot 200.000 prejemnikom v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. Pomenu hrane pa bomo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) posvetili pozornost tudi 18. novembra, ko bo potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Takrat bodo učenci vseh osnovnih šol in otroci v vrtcih zajtrkovali živila slovenskega porekla, ki jih bodo donirali kmetje, kmetijska podjetja, čebelarji in živilsko predelovalna podjetja.

V okviru ZN so si razvite države kot prvi razvojni cilj tisočletja zadale izkoreninjenje ekstremne revščine do konca leta 2015. Vendar so zadnji podatki zaskrbljujoči. Na svetu je namreč že milijarda ljudi, ki dnevno nima rednega dostopa do hrane. Stanje je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala svetovna finančna kriza. Do leta 2050, ko naj bi število prebivalcev naraslo na 9 milijard, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati kar za 70 odstotkov, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo. Da bi se soočili s tako velikim izzivom, kot je drastično povečanje pridelave hrane za dodatno milijardo ljudi, niso dovolj le posamezni akterji ampak je za doseganje cilja tako velikih razsežnosti treba združiti ustrezne politike in uporabiti primerne tehnologije. Gospodarska in finančna kriza ter nihanja cen hrane na to zaskrbljujoče stanje prinašata še večjo negotovost in revščino. Glede na ocene Svetovne banke je naraščanje cen hrane v obdobju 2010 – 2011, v veliko revščino potisnilo skoraj 70 milijonov ljudi. Od tukaj izhaja tudi moto letošnjega svetovnega dneva hrane »Cene hrane – od krize do stabilnosti«.

Odgovor na problem nihanja cen obsega dve vrsti ukrepov. Prva vrsta ukrepov je usmerjena v zmanjšanje nihanja cen preko določenih intervencij, medtem ko je druga vrsta ukrepov usmerjenih v ublažitev negativnih učinkov, ki jih imajo na države in posameznike. Za zmanjšanje negativnih učinkov nihanja cen hrane bo treba opustiti izkrivljajoče subvencije in politiko na področju biogoriv ter zagotoviti, da se bioenergenti proizvajajo v tistih državah in z rastlinami, ki so za to primerne. Pomembno vlogo ima tudi boljša koordinacija politik v okviru mednarodne trgovine s hrano preko zagotavljanja stabilnega toka dobrin ter odprave trgovinskih ovir in liberalizacije mednarodne trgovine. Potrebna sta tudi večja transparentnost trgovine in trgov ter boljši pretok informacij.

Pri odpravljanju lakote v svetu je tudi Slovenija dejaven partner v okviru ZN. Leta 2006 je Slovenija sprejela Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in na tej podlagi Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju do leta 2015. Tako v okviru Svetovnega programa za hrano, Slovenija vsako leto pomaga odpravljati lakoto v najrevnejših državah sveta. V letu 2011 je Slovenija preko tega programa pomagala z donacijo 72.000 evrov za pomoč v hrani ogroženim skupinam ljudi Afriškega roga (Kenija, Etiopija, Somalija, Džibuti) in Sudana. Svetovni program za hrano pri ZN z zbranimi sredstvi skrbi za zbiranje, prevoz in razdeljevanja hrane v najbolj krizna območja. K reševanju problema lakote pristopa strateško, ciljno in je ključni nosilec pomoči tako v humanitarnih nesrečah kot na razvojnem področju, s katerim rešuje trenutne potrebe in dolgoročno odpravlja varnost preskrbe s hrano.

Slovenija kot članica ZN na eni strani z donacijami pomaga odpravljati lakoto v najrevnejših državah sveta, po drugi strani pa kot članica EU z razdeljevanjem hrane iz zalog Skupnosti pomaga svojim najbolj ogroženim prebivalcem. V okviru skupne kmetijske politike EU tako MKGP uspešno izvaja ukrep razdeljevanja pomoči v hrani najrevnejšim prebivalcem v Slovenji. Letos bo Slovenija iz tega ukrep skupaj razdelila okoli 6.000 ton osnovnih živil – mleka, moke, testenin in riža. Skupna vrednost ukrepa za leto 2011 je znaša nekaj več kot 2,4 milijonov evrov. S tem ukrepom tudi kmetijska politika prispeva k boju proti revščini in socialni izključenosti ter k družbeno odgovornemu ravnanju pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb socialno najbolj ogroženih v Sloveniji. V času finančne in gospodarske krize je tovrstna pomoč še posebej dobrodošla in pomembna. Glede na podatke Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas je pomoč iz letošnjega programa prejelo več kot 200.000 oseb. Zaradi krize se je število prejemnikov v primerjavi s preteklimi leti povečalo za več kot 30 %.

Evropski ukrep pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe se v EU izvaja že od leta 1987, ko se je EU prvič odločila, da presežne zaloge kmetijskih proizvodov v intervencijskih skladiščih EU nameni za humanitarne namene. EU od leta 2008, ko je sredstva za ta namen zvišala za eno tretjino, vsako leto nameni temu ukrepu 500 milijonov evrov. V EU je že okoli 18 milijonov ljudi, ki vsako leto prejmejo pomoč v hrani iz tega ukrepa.


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook