Kmetijstvo objavil

DAN SLOVENSKE HRANE

Zavedanje o pomenu lokalne trajnostne oskrbe je v Sloveniji čedalje pomembnejše področje, ki mu bo treba nameniti vse več pozornosti. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje si pri tem prizadeva z različnimi aktivnostmi in ukrepi, vendar je potreben skupen nastop, povezovanje in dobro sodelovanje med različnimi organi. Kako varno in kako kakovostno hrano bomo uživali mi in naslednji rodovi, bo odvisno predvsem od podpore, ki je bodo deležni slovenski pridelovalci in predelovalci hrane (podpore pristojnih organov in tudi potrošnikov).

 

Vlada Republike Slovenije je zato razglasila dan slovenske hrane, ki bo obeležen vsak tretji petek v novembru, letos 16. novembra. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane smo domači hrani dali pomemben pečat, spodbujali bomo ozaveščanje javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter uživanju le-te. Ta dan bo potekal tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, in sicer bodo naši otroci v vrtcih in osnovnih šolah za zajtrk zajtrkovali kruh, mleko, maslo, med in jabolka – vse domačega izvora. Ob tem bodo vzgojitelji in učitelji otrokom prenašali vsebine s področja kmetijstva, okolja, zdravega prehranjevanja in gibanja, čebelarstva, pomena lokalne pridelave in predelave itd. V aktivnosti se prav tako lahko vključijo vsi lokalni deležniki in svojo dejavnost, izkušnje predstavijo otrokom ter navezujejo stike.

 

Želimo si aktivnega sodelovanja vseh državljanov, podporo dnevu slovenske hrane, tudi preko ozaveščanja svojih najbližjih, sodelavcev in preko različnih aktivnosti in projektov spodbujati zavedanje ljudi. Le s skupnim nastopom in povezovanjem bomo prispevali k povečanju državne blaginje, gospodarstva, spodbujali zdrav način življenja in že našim najmlajšim privzgojili odnos do domače hrane.

 

Naj dan slovenske hrane, postane prav vsak dan. Pridružimo se še odrasli našim najmlajšim in šolarjem ter se vsaj ta dan zahvalimo domačim pridelovalcem in predelovalcem in jejmo domačo hrano, se pogovarjajmo o pomenu lokalne trajnostne oskrbe.

 

 

 

RAZGLASITEV DNEVA SLOVENSKE HRANE

 

Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (OZN) je 16. oktober izbrala za svetovni dan hrane v spomin na 16. oktober 1945, ko je bila v OZN ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da po svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane.

 

Leta 2005 je Organizacija za prehrano in kmetijstvo ob svetovnem dnevu hrane opozorila svet na pomembnost medsebojnega sodelovanja držav pri razvoju in ohranjanju kmetijstva ter zagotavljanju trajnostne oskrbe s hrano, pri čemer glede na razvoj globalne trgovine poudarja pomen lokalno pridelane hrane.

 

Svetovno kmetijstvo, z njim pa evropsko in slovensko, se ponovno sooča z izzivom zagotavljanja globalne prehranske varnosti. Po napovedih Združenih narodov se bo število prebivalstva do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Da bi lahko nahranili tako število ljudi, bi bilo potrebno podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečevanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode, lahko pa zaradi večje intenzivnosti pridelave proizvodnje pričakujemo tudi večje negativne učinke na okolje.

 

Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je zato postalo prednostna naloga razvoja kmetijstva v svetu in pomembno družbeno vprašanje. Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je pomembno tudi za Slovenijo. Prehranska varnost in proizvodnja hrane postajata ponovno strateški politični vprašanji.

 

Slovenija je kot članica Svetovne zdravstvene organizacije leta 2005 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 (Uradni list RS, št. 39/2005), katere osnovni namen je zaščita zdravja prebivalcev in zmanjšanje obsega bolezni, povezanih s hrano in nezdravim prehranjevanjem.

 

Leta 2011 je Vlada Republike Slovenije sprejela Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva – Zagotovimo.si hrano za jutri (Uradni list RS, št. 25/2011), katere strateški cilji se nanašajo predvsem na zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s kakovostno, varno in cenovno dostopno hrano – s povečanjem samooskrbe.

Hrana tako postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina, ki zajema tudi varovanje zdravja ljudi in varovanje okolja.

MKO

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook