Danes ponovno uveljavljena gomoljnica topinambur

Nekoč je bil topinambur zelo cenjena gomoljnica, ki pa v današnjem času spet pridobiva na veljavi. Po svoji sestavi in po načinu uporabe je zelo podoben krompirju, od tu pa tudi njegovo drugo ime, ameriški krompir. Prvotna domovina topinamburja je Severna Amerika, v jedeh pa so ga pripravljali že Indijanci.

Topinambur je trajnica saj vsako leto iz očes na gomolju poženejo nadzemni deli, ki pa so zelo podobni sončnici kar ni pa prav nič čudnega, saj sta bližja sorodnika. Oba spadata v isti rod in družino nebinovk, razlika je le v tem, da je sončnica enoletnica. Največ nasadov topinamburja je še vedno v Franciji in v Italiji. V naše kraje so ga prinesli v prejšnjem stoletju, zlasti na področje Dolenjske in Štajerske, za njega pa je tako poznanih kar nekaj imen kot so laška laškica, svinjska repa, gomoljasta sončnica in jeruzalemska artičoka. Kjer so ga v preteklosti nasadili se je razrasel in se razširil, zato ga pogosto najdemo na brežinah vodnih tokov, največ v Zasavju. Topinambur je gomoljnica, ki zraste od 1,5 do 3 metre visoko, stebla kmalu olesenijo, spodnji listi pa so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovati, skoraj suličasti. Steblo je hrapavo in obrasli z dlačicami, kar velja tudi za liste. Po zgradbi je socvetje takšno kot pri sončnicah le da so koški mnogo manjši. Seme dozori le v toplejših območjih, na področju Francije, Španije, Italije in Grčije. Gomolji so odebeljeni deli korenin, hruškaste ali vretenaste oblike široki od 3 do 6 cm in dolgi od 7 do 10 cm, imajo rumeno barvo kožice, v notranjosti pa so bele ali rumene barve. Sadimo ga v jeseni, navadno v mesecu oktobru in pa spomladi od začetka marca pa tja do sredine aprila, nekje v obdobju setve ozimnega ali jarega žita. Najbolje uspeva v peščenih, dobro pognojenih tleh in na območjih kjer uspevata krompir in sončnica. Priprava njive, način gnojenja in saditve je enak kot pri sajenju krompirja. Hitra rast in razvoj topinamburja se začne komaj v maju, dognojimo ga pri velikosti 30 do 40 cm. V primerjavi z krompirjem je topinambur manj občutljiv za glivične bolezni zato ga tudi lažje pridelujemo na ekološki in povsem naraven način. Steblo in listi so že med rastno dobo odlična krma za živali, tako jih lahko pokosimo tudi tri do štiri krat v eni sezoni. Ko se nadzemni deli posušijo je ta pravi čas za spravilo gomoljev, ki jih shranimo podobno kot krompir.

Ker so gomolji topinamburja podobni krompirjevim imajo tudi podobno notranjost. Za razliko od krompirjevih lahko gomolje topinamburja uživamo tudi surove. Okus imajo po lešnikovih ali orehovih jedrcih.  Topinambur ima tudi zdravilne lastnosti saj uravnava krvni tlak, poveča mlečnost doječim materam , vsebuje pa tudi precej inulina.

Viri: http://www.bodieko.si, Darja Kocjan Ačko – Pozabljene poljščine

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook