Delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu pada

Delež kmetijstva v slovenskem bruto
domačem proizvodu (BDP) se je v zadnjih letih znižal. Leta 1995 je
znašal še 2,7 odstotka, leta 2005 1,7 odstotka, leta 2007 pa 1,2
odstotka. Bruto dodana vrednost je do leta 2005 porasla na okoli 5300
evrov, leta 2007 pa padla pod 5000 evrov. Po dohodku v kmetijstvu je
Slovenija med zadnjimi v EU

Delež kmetijstva v slovenskem BDP je
leta 1995 znašal 2,7 odstotka, leta 2000 dva odstotka, do leta 2003 je
padel na 1,5 odstotka in se leta 2005 zvišal na 1,7 odstotka, nato pa
leta 2007 padel na 1,2 odstotka. Med letoma 2000 in 2007 se je število
kmetijskih gospodarstev v Sloveniji zmanjšalo za okoli 20 odstotkov na
75.340, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala Irena
Žaucer.

Razlog za padec deleža kmetijstva v BDP
ni le rast drugih dejavnosti, ampak tudi uvedba nove kmetijske politike
z letom 2007,” pravi Žaucerjeva. Bruto dodana vrednost na polnovredno
delovno moč v kmetijstvu je leta 1995 znašala 2544 evrov, leta 2005 je
bila pri 5328 evrov, nato pa se je leta 2007 znižala na 4952 evrov.

Faktorski dohodek na polnovredno delovno
moč se je povečeval še hitreje (z okoli 1600 evrov leta 1995 na slabih
5300 evrov leta 2007), ker je rasel tudi obseg subvencioniranja. Glede
tega dohodka je bila leta 2007 Slovenija med zadnjimi v EU; za njo so
bile z dohodkom pod 5000 evrov Latvija, Poljska, Bolgarija in Romunija.
Najvišji dohodek so beležile Danska, Belgija, Velika Britanija in
Nizozemska, ki so imele več kot 30.000 evrov faktorskega dohodka.

S skupno kmetijsko politiko, ki jo je
Slovenija uvedla z letom 2007, se je spremenil sistem subvencioniranja. V
obdobju 2000-2006 so 40 odstotkov vseh subvencij predstavljale
subvencije na proizvode, ostalo pa so bile druge subvencije, namenjene
za kmetijsko-okoljske ukrepe, slabše pogoje kmetovanja, nadomestila
izpada dohodka zaradi naravnih nesreč. Delež teh drugih subvencij s 60
odstotkov v omenjenem obdobju v letu 2007 povečal na 96 odstotkov.

Slovensko kmetijstvo je po besedah
Žaucerjeve zelo povezano z živinorejo, saj je bilo v obdobju 1995-2007 z
živinorejo povezanih 69 odstotkov kmetijske proizvodnje. In sicer je
bilo z govedorejo in pridobivanjem mleka povezanih 29 odstotkov
kmetijske proizvodnje, s pridelavo krme, pridelane in porabljene na
kmetijskem gospodarstvu, 19 odstotkov, s prašičjerejo 10 odstotkov, s
perutninarstvom pa devet odstotkov.

31 odstotkov celotne vrednosti kmetijske
proizvodnje predstavlja pridelava rastlin in povezane storitve, npr.
pridelava žit in grozdja oz. vina. “Glede na veliko uvozno odvisnost pri
sadju in zelenjavi imamo verjetno še možnost povečanja pridelave. Po
drugi strani živinoreja precej vpliva na onesnaževanje okolja,” pravi
Žaucerjeva

Vir: Dnevnik

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook