Vrtnarstvo objavil

DELO NA OKRASNEM VRTU APRILA

  1. PRVI KRAJEC

V setveni zabojček v zaprtem prostoru sadimo enoletnice kot so ščir, astre, balzaminke, vzpenjave zvončice, ter vzgojimo sadike. V rastlinjak posejemo enoletne Dalije. Na prosto posejemo odporne enoletnice kot so nageljni lepi slak, ivanjščice kapucinke, cinije, vijolice in šeboj.

Nakalimo kane, dalije in poleti cvetoče čebulnice.

Odrežemo podtaknjence s stebel krizantem, in koreninskih šopov dalij, ter jih podtaknemo v primerno posodo. S podtaknjenci množimo tudi sončnice. Pri tem upoštevamo, da bodo najbolje vzklile v peščenem substratu.

V posode sadimo rastline iz neogrevanega rastlinjaka in pomarančevce. Obrežemo živo mejo. Ko se temperature ogrejejo na 15 °C, zasejemo travo na prazne površine. Še prej pa tla temeljito izravnamo, da ne bi prišlo do zastajanja vode, ter z namenom lažje košnje. Sejemo na široko in čim bolj enakomerno. Za boljše sprijemanje semena narahlo potolčemo z lopato. Na izbiro imamo več semen, najbolj priporočljivo pa je izbrati mešanico trav iz rodu bilnice, ljuljke in latovke, ki najbolj ustrezajo legi vrta in sestavi njegovih tal.

  1. ZADNJI KRAJEC

Obrezujemo listopadne rastline in vednozelene žive meje (lovor, lovorikovec, kalino ali liguster). Če želimo zgostiti spodnji del, porežemo nove poganjke na vrhnjem delu žive meje. Enako moramo obrezati tudi drevesa, pri čemer pa ne smemo prizadeti krošnje.

Zato je priporočljivo da odstranimo mladike, ki poganjajo vzdolž debla in poganjke na spodnjem delu. Odrežemo vršičke vrtnic, odstranimo vejice, ki kazijo obliko grma in odvečne popke.

Razredčimo in obrežemo rastline, ki jih gojimo v posodah. Ob koncu aprila, ko je zunaj že topleje, lahko na prosto prestavimo Pelargonije. Pred tem jim močno obrežemo nadzemni del in korenine, ter jih presadimo.

Poskrbimo tudi za sobne rastline. Obrežemo Difenbahije, ki so izgubile liste ob dnu stebla (kar se dogaja dokaj pogosto): steblo obrežemo 10 cm od tal, tik pred listnim brstom, pri tem pa pazimo, da ne pridemo v stik s strupenim rastlinskim sokom.

Če so razmere ugodne se še posebej posvetimo trati.

Kosimo jo pogosto vendar ne previsoko ali prenizko. Zaradi pretirano nizke trate namreč korenine oslabijo, previsok rez pa ne omogoča spodbujanja rasti, zato se trava redči. Idealna višina trate je 2 – 4 cm. Pri nobeni košnji trave ne smemo porezati več kot 1/3 dolžine travnih bilk. Če smo s košnjo odlašali predolgo in je trava visoka je ne smemo pokositi hkrati temveč postopoma kosimo večkrat – pri tem pa rezilo nastavimo tako,d a vsakič pokosimo le 1/3 travnate biljke. Spomladi in še posebej na področju z veliko dežja travo pokosimo vsaj enkrat tedensko, sicer pa enkrat na dva tedna ali enkrat na mesec. Poleti je priporočljivo, da je trava za 2 cm višja od običajne višine, saj s tem preprečujemo da bi se tla in trava presušila.

Vir: knjiga »LUNIN KOLEDAR ZA SEJANJE, PRESAJANJE, POBIRANJE , STEKLENIČENJE« (Adriano del Fabro)

R.L.

 

 

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook