Živinoreja objavil

Dobro počutje živali – izvajanje akcijskega načrta

Resolucija, ki jo je marca pripravila poročevalka Odbora za kmetijstvo
in razvoj podeželja (v nadaljevanju Odbor) Marit Paulsen, ocenjuje
akcijski načrt za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 ter poziva
Komisijo, naj najkasneje do leta 2014 poda utemeljen predlog splošne
zakonodaje EU za dobro počutje živali, ki bo prispevala k enotnemu
razumevanju tega pojma in veljavnih temeljnih določb. Marit Paulsen
poroča, da imata dobro zdravstveno varstvo živali in dobra živinoreja
ključen pomen za našo družbo, ne le zaradi dobrega počutja živali,
temveč zaradi zdravja vseh ljudi, našega gospodarstva in evropske
konkurenčnosti. Naši visoki standardi dobrega počutja živali so del
„tržne znamke“ evropskih kmetijskih proizvajalcev, vendar le pod
pogojem, da se veljavna zakonodaja resnično spoštuje.Velika večina
ukrepov v sedanjem, sicer ne najbolj ambicioznem akcijskem načrtu, je
bila izvedenih zadovoljivo. Veliko truda je bilo vloženega pri iskanju
nadomestnih metod za poskuse na živalih, da bi v okviru STO in
dvostranskih sporazumov s tretjimi državami postavili dobro počutje
živali v ospredje. Hkrati Paulsen poroča, da je treba grajati, da ni
bilo storjenega več v zvezi s prevozom živali in s tem povezanim
vprašanjem razvoja satelitskega sistema za sledenje prevozu živali.
Zlasti zaskrbljujoče je tudi, da mnogi evropski prašičerejci kršijo
določbe Direktive 2008/120/ES o najnižjih standardih za zaščito
prašičev.

Akcijski načrt za obdobje 2011-2015
Evropski parlament je že v svoji resoluciji iz leta 2006 zahteval, naj
sedanjemu akcijskemu načrtu sledi nov akcijski načrt. To zahtevo je
treba ponoviti, zlasti ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju
Evropske unije, kot jo spreminja Lizbonska pogodba, s čimer je nastal
nov pravni položaj, poroča Marit Paulsen Po mnenju poročevalke se mora
prihodnji akcijski načrt zaradi razlogov, naštetih v nadaljevanju,
osredotočiti na naslednje točke:
1. Splošna evropska zakonodaja za dobro počutje živali.
2. Evropski center za dobro počutje živali in zdravstveno varstvo živali.
3. Boljše izvajanje obstoječe zakonodaje.
4. Povezava med zdravstvenim varstvom živali in ljudi.

Kazalniki in nove metode
Marit Paulsen poroča, da Obor za ocenjuje, da v Evropi obstaja aktivna
volja za primerno ravnanje z našimi živalmi, ponašamo pa se tudi z dolgo
tradicijo na tem področju. To tradicijo je treba ohraniti in okrepiti z
novimi izkušnjami in stalno rastočim znanjem o naravnem vedenju živali
ter z vsemi očitnimi povezavami med dobrim počutjem in zdravjem živali
in ljudi.
Odbor ugotavlja, da se danes države med seboj močno razlikujejo po
ravneh zaščite živali, kar po eni strani vodi v zelo različne
življenjske razmere za živali, po drugi strani pa tudi izkrivlja
svobodno in pošteno konkurenco med proizvajalci. Notranji trg je daleč
najpomembnejše orodje za povezovanje Evrope in ohranitev miru in svobode
za vse ljudi. Na tem trgu moramo braniti svobodo in pravičnost na vseh
področjih. Zato bi morala EU čim prej sprejeti splošno zakonodajo o
dobrem počutju živali, ki bo živalim priznala pravico do dostojnega
življenja in vsem proizvajalcem preprečila, da bi dajali na notranji trg
živalske proizvode, ki niso skladni s pogoji iz splošne zakonodaje.
Hkrati mora imeti vsak proizvajalec, zadruga ali regija popolnoma proste
roke pri prostovoljni uveljavitvi pravil in sistemov označevanja, ki
presegajo zahteve splošne zakonodaje. Takšna splošna zakonodaja mora
prav tako jasno določiti, da je vsak lastnik živali v celoti odgovoren
za svoje živali. Takšna okvirna zakonodaja ne sme biti nekakšna
direktiva minimalnih standardov, temveč mora določiti visok skupen
standard za vso ožjo zakonodajo na tem področju, na primer pravila za
prevoz živali, Takšen splošni okvir ne bi smela biti minimalna
direktiva, temveč mora določiti visok splošni standard za vso podrobno
zakonodajo na tem področju, kot so pravila o prevozu živali, podobno kot
velja splošna zakonodaja EU o hrani, namreč Uredba (ES) št. 178/2002,
na področju varnosti hrane, poroča Marit Paulsen. Dalje piše, da bo
izvajanje strožje okvirne zakonodaje o dobrem počutju živali od vseh
proizvajalcev zahtevalo časovni in denarni vložek ter trud za pridobitev
znanja. Znanje je mogoče dati na razpolago v okviru ustreznih baz
znanja v državah članicah, organizacij proizvajalcev ali novega centra v
EU. Kot državljani in potrošniki moramo biti vsi pripravljeni
prispevati k financiranju močno okrepljenih standardov dobrega počutja
živali. Že sedaj je mogoče veliko črpati iz sredstev EU za razvoj
podeželja, vendar ti viri niso zadostni.

Treba je določiti usklajevalen organ za dobro počutje in zdravstveno
varstvo živali v EU. Manj pomembno je, ali bo to nalogo opravljal
poseben oddelek pri Komisiji ali pa bo eno od obstoječih nacionalnih
središč za dobro počutje živali dobilo usklajevalno vlogo, poroča Marit
Paulsen. Center mora temeljiti na „splošni zakonodaji za dobro počutje
živali“ in zbirati vse razpoložljivo znanje ter imeti pravico, da daje
pobude za nove raziskave v primeru odkritih vrzeli, kot je pri zelo
uspešnem projektu „Animal Welfare Quality Project“ zaenkrat manjkajoče
znanje o uporabi novih kazalnikov v praksi. Center mora poleg tega v
določenem času dati na voljo vso zbrano znanje ter svetovati v zvezi z
uvajanjem novih metod.

Odbor ugotavlja, da je osnovni predpogoji za delovanje vsake zakonodaje –
ne glede na področje – so spremljanje, nadzor in (na žalost) tudi
kazni. Pri tem mora imeti Komisija pristojnost in sredstva za
vzpostavitev ciljno usmerjenega sistema nadzora na podlagi tveganja.
Države članice morajo poleg tega zagotoviti, da njihovi nadzorni organi
vzdržujejo visok in enoten standard, ter določiti potreben sistem kazni
za lastnike živali, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev, poroča Marit
Paulsen in nadaljuje, da obstajajo zelo dobri etični razlogi za
vzdrževanje visokega standarda dobrega počutja živali – kar bi že samo
po sebi moralo biti zadosten razlog za strogo zakonodajo in spoštovanje
te zakonodaje. Ne glede na to so pri skrbi za živali vsaj tako pomembni
tudi vidiki zdravja ljudi. Neverjetno veliko bioloških dejavnikov je
enakih pri vseh živih bitjih, toliko bolj pri sesalcih, med katere spada
velika večina naših živali, pa tudi mi sami. Živalim in ljudem so
skupni strah in bolečina, veselje in prijateljstvo; imamo precej podoben
imunski sistem in veliko skupnih patogenov. Živalske bolezni ne
zadevajo le povezave med živalmi, namenjenimi prehrani, in zdravjem
ljudi, temveč tudi divje živali in hišne živali, kot je npr. pri
steklini, ki se je lahko nalezemo od divjih živali, ali toksoplazmozi, s
katero se najpogosteje okužimo od domačih mačk. Zato obstaja veliko
dobrih razlogov za razlago člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo, v smislu razširitve
pristojnosti EU na vse živali. Kot na vseh drugih področjih v družbi,
stalno dopolnjujemo tudi naše znanje o naših živalih ter nenazadnje o
boleznih živali in njihovem vplivu na naše zdravje. To znanje moramo
uporabiti ter z njim nenehno izboljševati življenjske razmere živali in
svoje zdravje. Zato je v skupnem interesu vzpostavitev evropske
podatkovne baze o uporabi antibiotikov. Koliko se uporabljajo? Kateri
antibiotiki se predpisujejo? Na katerih območjih? Na katerih področjih
proizvodnje? Koliko antibiotikov se uporablja za hišne živali? Vprašanja
so številna in pomembna, saj je odpornost na antibiotike – tako
multi-rezistenca kot pan-rezistenca – zelo resna grožnja za zdravje
otrok in mladih, poroča Marit Paulsen. Najhujše bolezni, ki neposredno
ogrožajo življenje – npr. tuberkuloza – so ravno živalske bolezni, ki
lahko povzročijo ogromno težav. Tudi na tem področju bi moral imeti nov
center EU za dobro počutje in zdravstveno varstvo živali pomembno vlogo
pri spodbujanju razvoja in razširjanju znanja. Odbor zaključuje z
ugotovitvijo, da obstajajo etični in kulturni razlogi, pri čemer ne
smemo niti za trenutek pozabiti na praktične, ekonomske in zdravstvene
razloge, za vzdrževanje zelo visokega standarda dobrega počutja živali.
Po mnenju poročevalke bi moral nov ambiciozen večletni akcijski načrt,
osredotočen na navedene teme, prispevati k temu cilju.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju maja 2010 so
poslanci glasovali za dosledno izvajanje akcijskega načrta za varstvo
živali. Poslanci ugotavljajo, da je bil evropski akcijski načrt
2006-2010 za zaščito živali sicer uspešno prenesen v nacionalne
zakonodaje, vendar pa je treba s pogostejšimi inšpekcijami in strožjimi
kaznimi storiti več za njegovo dosledno izvajanje. Med pozitivnimi
ugotovitvami v resoluciji, ki jo je Parlament sprejel v sredo, pa je
tudi podatek, da se je uporaba antibiotikov v živalski krmi občutno
zmanjšala.

Vira:
http://www.europarl.europa.eu/
http://www.europarl.europa.eu/

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook