Zanimivosti objavil

Drevesne vrste v slovenskih gozdovih (1.del)

V Sloveniji so gozdovi dokaj dobro
ohranjeni, še posebno pestrost drevesnih vrst. Razlog za to je deloma
goratost dežele, slaba prehodnost in težka dostopnost gozdov, zaradi
česar so ljudje v preteklem času na gozdnate površine veliko manj
vplivali kot na primer v drugih deželah Evrope. Močneje spremenjenih
gozdov pri nas je tako le 15 odstotkov.

Najpogostejše drevesne vrste slovenskih
gozdov (po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2005) so navadna
smreka (32,2%),  navadna bukev (31,7%), navadna jelke (7,7%), hrasti
(7%), bori (5,8%) in plemeniti listavci (4,5%). V naših gozdovih rastejo
skoraj izključno avtohtone drevesne vrste, kar je v primerjavi z
drugimi državami Evrope nekaj posebnega, je pa tako stanje posledica
tega, da so se tuje drevesne vrste v preteklosti sadile zelo skromno, v
današnjem času pa se je tako početje povsem opustilo.

Stvar splošne razgledanosti je, da
poznamo osnovne drevesne vrste, pa ne zgolj v teoriji, temveč je prav,
da jih tudi na pogled ločujemo med seboj.

Navadna smreka je
zimzeleno drevo, ki lahko zraste v višino do 50 metrov in ima plitev
koreninski sistem. Deblo je ravno, skorja rdečkaste barve, drevo ne
potrebuje visokih temperatur, dobro pa prenaša nizke. V srednji Evropi
je navadna smreka gorska vrsta, raste pa do 2200 metrov nadmorske
višine. Les smreke je v Sloveniji najpogostejši, uporablja pa se za
pohištvo in papir in v gradbeništvu, sicer pa je smrekov les mehak in
prožen.

Navadna bukev je
listopadno drevo z gladko in tanko sivo skorjo, zraste pa lahko do
višine 40 metrov. Liste ima ovalne, do 10 centimetrov dolge, plod tega
drevesa pa je žir.
Bukev dobro uspeva tudi zasenčena, sicer pa ji najbolj prijajo sveža
rastišča in globoka tla. V alpskem predelu uspeva do nadmorske višine
1700 m. Les bukve je težek, trd, a vendar prožen les, ki ima veliko
ogrevalno moč.

Navadna jelka je
zimzeleno, do 50 metrov visoko drevo, prepoznano po ploščatih iglicah,
ki imajo dve beli črti na spodnji strani ter po storžih, ki so obrnjeni
navzgor. Najpogosteje jelko najdemo med 800 in 1500 metri nadmorske
višine, drevo pa dobro prenaša senco. Les je lahek, mehak in prožen,
možnosti njegove uporabe pa so številne.

Osnovna stvar, ki jo morate osvojiti, je, da na pogled ločite navadno
smreko od navadne jelke. Morda se komu zdi kaj takšnega samoumevno, pa
vendar vsi pač ne vemo vsega. Najboljši način za spoznavanj drevesnih
vrst je, da se odpravite v najbližji gozd in se lotite pozornega
opazovanja. Videli boste, da je tudi učenje lahko prijetno. 
 
Objavil/a Nina Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook