Zanimivosti objavil

Drevo – zaščitni znak hiše

Predvsem za hiše ali kmetije z velikimi dvorišči ali vrtovi pred njimi
je značilno, da imajo posajeno drevo, ki z leti postane njihov zaščitni
znak. Takšno drevo nam daje občutek varnosti, trdnosti in identitete.
Pri nas je dostikrat to drevo oreh, s svojo značilno mogočno krošnjo ali
lipa simbol slovenskega naroda.

Nič ni narobe, če si za hišno drevo izberemo sadno drevo kot je visoka
hruška ali okrasno drevo kot je okrasna češnja, ki nas aprila razveseli s
svojimi rožnato rdečimi cvetovi. Predvsem je izbor takega drevesa
odvisen od prostora, ki ga imamo na voljo. Če ga imamo dovolj, mirne
vesti posadimo tudi večje drevo, ki bo počasi a vztrajno raslo proti
nebu. Poleg že omenjenega oreha in lipe, je tu še cela vrsta hrastov,
brez, bukev, ceder, cigarar,.. Izbiramo lahko tudi barvo drevesa oziroma
njegovih listov, saj obstaja veliko dreves, ki se jeseni rožnato-rdeče
obarvajo in s tem dajo še poseben čar hiši in njeni bližnji okolici.

Za manjše vrtove pred hišami so to lahko drevesa, katerih obseg krošnje
ne spada med največje in sama drevesa ne zrastejo do neba. Takšna
drevesa so lahko robinija, maklen, različne vrste javorjev ali ginko, ki
obenem šteje še za najstarejše še živeče drevo na svetu. Iglavce ali
listavce, ki se zelo razrastejo v manjših vrtovih pred hišami
odsvetujejo. Predvsem je razlog v tem, da čez nekaj let ko se
razrastejo, mečejo senco na hišo in ji odvzemajo naravno svetlobo ali pa
lahko ogrožajo hišo s svojimi koreninami. Se pravi, da moramo pri
sajenju teh dreves upoštevati primerno oddaljenost od hiše, glede na
razraščenost drevesa v njegovi zreli življenjski dobi, a obenem ne smemo
pozabiti na primerno oddaljenost od meje, saj lahko veje drevesa ali
njihova senca motijo naše sosede.

Pri tem pogosto prihaja do sporov, ker lastnik drevesa ne želi obrezati
ali odstraniti, ali pa sosed zahteva preveč. Zato je v Stvarno-pravnem
zakoniku s členom 81., členom 82. in členom 83. natančno določeno,
kakšne so pravice in obveznosti obeh sosedov. Če drevo s svojimi vejami
sega na sosednje zemljišče, ima njegov lastnik pravico do plodov, ki
padejo z drevesa. Lastnik zemljišča ali nepremičnine si lahko prilasti
veje sosedovega drevesa, če segajo v zračni prostor njegovega zemljišča
oz. nepremičnine in korenine, ki segajo na njegovo zemljišče. Če ga
motijo, mora pozvati lastnika drevesa, da jih odstrani. Če jih lastnik
drevesa ne odstrani, jih lahko odstrani sam. Prilastitev vej in korenin
ne velja v gozdu. Če drevo raste na meji, se plodovi delijo med oba
mejaša po enakih delih. Če drevo na meji ovira rabo katerega izmed
sosednjih zemljišč ali nepremičnin, lahko lastnik zahteva, da se
odstrani na skupne stroške.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook