Živinoreja objavil

Drobnica in govedo ter ohranitev slovenskega podeželja

Živinoreja je panoga kmetijstva, kjer je izbira živali lahko zelo pomembna tudi pri ohranitvi našega avtohtonega okolja.Večina kmetijske zemlje v Sloveniji so naravni pašniki in travniki, kjer je mogoče rediti prežvekovalce in pa konje. Velika večina teh travnikov leži v težko dostopnih ter za kmetovanje neugodnih območjih. Te pogoje je nemogoče spremeniti, saj so to naše slovenske naravne danosti. Mednje spadajo strme lege, kraški, gorski in planinski svet ter hribovita področja z zelo strmimi obdelovalnimi površinami. Vendar pa je kmetijski prostor, ki je večino poraščen s travinjami zelo primeren tudi za razvoj drugih dejavnosti, predvsem turizma, pohodništva in drugih oblik rekreacije. V teh območjih je po navadi tudi vir pitne vode, za vse nižje ležeče kraje. Zaradi vsega je zato to območje ekološko zelo občutljivo, kar pripomore k še večji previdnosti in skrbnosti v kmetovanju.Ves ta travnati svet je zato na eni strani potrebno izkoriščati na ne preveč intenziven, do okolja prijazen način, na drugi pa skrbeti za pridelavo izdelkov vrhunske kakovosti, s katerimi lahko dosežemo višje cene in s tem pripomoremo k boljšemu dobičku ter razvoju kmetijstva na teh območjih. Kadar smo v dilemi, katero vrsto živali gojiti, je potrebno pretehtati vse možnosti reje in tudi prodaje teh živali. Zato ima na travnatem svetu ponekod prednost govedoreja, a v najtežjih razmerah konkurira reja drobnice. Reja drobnice je zaradi dobre prilagojenosti živali, možnosti različnih tehnologij, reje za meso in mleko ter doseganje vrhunskih cen za pridelke rahlo v prednosti, ko se je potrebno odločiti za vrsto živali. Na območju Slovenije, so v preteklih desetletjih razvijali in pospeševali predvsem govedorejo, in to v usmeritev v prirejo mleka. Od tod zato presežki, ki so nujna posledica naših naravnih danosti in kmetijske politike v preteklosti. Predvsem na težjih in hribovitih oziroma gorskih območjih se zato goji govedo za meso in ne mleko, tukaj pa je tudi mesto za rejo drobnice. Ni tako zelo pomembno, da se kmet odloči ali za rejo goveda ali za rejo drobnice, saj jih lahko goji ločeno ali skupaj. Pomembno je samo, da se reja izplača in da se izkoristijo naravne danosti brez škode za okolje, ter da se privabi trg. Raziskave kažejo, da  kombinirana paša ugodno vpliva na rast ruše in da je produktivnost večja, če se pasejo poleg govedi tudi ovce. Ovce namreč popasejo travo, ki se nabere okoli govejih iztrebkov. Govedo je pri paši drugačno, saj površin, ki jih ne popase, je od 5 % do 15 % in to so tiste površine, kjer trava raste najbujneje. Ob kombinirani paši je zato prireja na hektar zemljišča večja in tudi cenejša, saj ni treba opravljati čistilnih košenj. V nekaterih razvitih državah EU imajo kmetije na vsako pašno kravo še po eno ovco; tako je prireja večja od 5 % do 30 %. Vendarle pa je izbira odvisna od mnogih dejavnikov. Govedoreja je primerna takrat, kadar so travinje dobre tudi za košnjo, ko je na trgu veliko povpraševanje po mleku, in se splača gojiti tako krave molznice kot govedo za meso. Umik reje krav molznic z nekaterih, predvsem za obdelovanje težjih kmetijskih zemljišč, daje prostor tudi za rejo drobnice. Ker Slovenija sodi med države z najtežjimi kmetijskimi zemljišči za obdelavo, ima omejene možnosti za kmetovanje. Absolutni travni svet izkoristimo za rejo govedi, ostalega za rejo drobnice. Molznice so prezahtevne glede krme, zato je boljše, da jo umaknemo na področja, kjer so možnosti za pridelavo  kvalitetne krme. Zato je reja krav oziroma goveda primerna za območja Slovenije, predvsem za območja krasa in tistih hribovitih predelov, kjer lahko upravljamo s stroji. Reja krav je v Evropi dražja kot v Ameriki, vendar s primerno strokovnostjo in pravilno izbiro pasem se reja tudi splača. Nasprotno pa je reja drobnice primerna zato, ker gre za majhno porabo proizvodov reje. Kljub veliko večjemu zanimanju v zadnjih letih, pri nas še vedno pojémo manj ovčjega kot govejega mesa. Omejene možnosti za razvoj trga torej vsekakor so. Prehranske navade so se vsekakor spremenile. Ljudje radi posegamo po zdravi in zato tudi raznoliki prehrani. Vse to pa daje kmetovalcem tudi večji izbor pri vzreji. Zelo pomembno pri obeh vrstah rej (govedi ali drobnice), je tudi povečanje pašne sezone. Prosta reja, kjer so živali celo leto na pašniku (tudi pozimi), je eden od bolj donosnih načinov v prireji mesa na travnatem svetu. Pri tem načinu so stroški reje nižji od stroškov reje v hlevu. Način je tudi bolj ekstenziven, zmanjšajo se stroški priprave krme in skladiščenja, poveča pa se vitalnost živali, kar pripomore k bolj kvalitetnemu mesu in mleku. Vendar je trg vedno odvisen od povpraševanja. Tako je tudi kmetijstvo danes naravnano predvsem na to, kaj se najbolj splača. Vsak posameznik zato najbolje oceni, kaj mu bo prineslo največji dobiček v pogoju z najmanjšimi stroški in največjo izkoriščenostjo naravnih danosti kmetije. Najboljši kupci postajajo izbirčni domači porabniki, ki so pripravljeni dobro plačati za kakovostne specialitete. Poudariti je potrebno, da se kmetijski pridelki vedno težje prodajajo na klasični način in da imajo tako produkti reje govedi kot drobnice dodatne možnosti z neposredno prodajo in prodajo s posebnimi ekološkimi blagovnimi znamkami. Kadar take izdelke najde kupec turist v naravnem okolju, na primer v hribih ali planinah, je pripravljen kupiti izdelke ne samo kot živilo, ampak hkrati spominek, ki ga plača po višji ceni tudi zato, da pomaga rejcu, ki živi in proizvaja v težkih naravnih in gospodarskih razmerah. Enakega izdelka po enaki ceni isti kupec ne bo pripravljen kupiti v mestni trgovini, saj tam o nakupu skoraj vedno odloča cena, prav tako pa poreklo ni docela znano. Pomembno za slovensko kmetijstvo je predvsem to, da ga ohranimo v skladu z okoljem, ki nas obdaja, da obdržimo slovenskega kmeta na ravni današnje kakovosti in da država čim bolj podpira domačega kmeta ter njegove kakovostne izdelke. Vrsto reje pa prepušča odločitvi kmeta, brez dodatnih  finančnih pogojev, ki bi ga utegnile odvrniti od izbrane reje. Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook