Kmetijstvo objavil

Država v prizadevanjih za okrevanje trga z mlekom

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je
včeraj ponovno srečal s predstavniki kmetov, ki proizvajajo mleko in
mlečne živilskopredelovalne industrije. Vlada RS se zaveda pomena mlečne
proizvodnje za slovensko kmetijstvo, zato je v letošnjem letu sprejela
več ukrepov za stabiliziranje tega sektorja. Prav tako je podprla tudi
vsa prizadevanja Evropske komisije v okviru ukrepov skupne kmetijske
politike EU, ki že kažejo prve znake izboljšanja razmer na mlečnem trgu.

Iz poročila o razmerah na trgu mleka v letu 2009, ki ga je v ponedeljek
predstavila Evropska komisija kmetijskim ministrom EU, je razvidno, da
se stanje v sektorju postopno izboljšuje. Tako se cene mlečnih
proizvodov v EU kot svetovnem trgu povečujejo. Povprečne EU cene masla
(18% višja kot intervencijska cena), posnetega mleka v prahu (12%) in
polnomastnega mleka (12%) so nad intervencijskimi odkupnimi cenami. Še
vedno so na voljo izvozne spodbude, zanimanje za privatno skladiščenje
masla se je zaradi višjih cen zmanjšalo. Cene sirov naj bi se postopno
popravile, vendar z nekaj mesečno zakasnitvijo. Povprečna EU cena mleka
je bila v avgustu skoraj 26 centov/kg mleka. Najvišje cene so zabeležili
na Cipru s 50,58 centov/kg in Finskem z 38,11. Najnižje cene v EU so
bile avgusta v Latvij in Litvi, in sicer med 15 in 16 centi/kg mleka.V
Sloveniji je bila dejanska odkupna cena 26,32 centa/kg mleka, kar jo
uvršča na 14. mesto v EU.
Minister Pogačnik je sogovornikom poleg zadnjega stanja na trgu EU
predstavil tudi ugotovitve Računskega sodišča EU. Ta med drugim navaja,
da si je politika EU za mleko in mlečne proizvode v svojih ciljih do
določene mere nasprotujoča, saj si prizadeva doseči tržno ravnovesje,
stabiliziranje cen mleka in mlečnih proizvodov, zagotoviti pravičen
življenjski standard proizvajalcev mleka in izboljšanje konkurenčnosti
evropskega mlekarstva. Po njihovih podatkih naj bi v starih državah
članicah EU v letih med 1995 in 2007 opustilo proizvodnjo mleka več kot
500 tisoč kmetij.

Minister Pogačnik je predstavil dosedanje ukrepanje Evropske komisije in
Slovenije. Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo
Slovenije je pozval k aktivnostim, s katerimi bi izboljšali učinkovitost
in konkurenčnost sektorja ter v pogajanjih z mlekarnami zagotovili
kmetom ugodnejši dogovor glede odkupne cene mleka. Minister Pogačnik bo
opravil tudi pogovor s predstavniki trgovinske zbornice, s katerimi bi
se pogovoril o vlogi trgovine v procesu izboljšanja stanja v celotni
mlečni verigi.

Ukrepi Slovenije

Vlada je dodelila posebno državno pomoč za pridelovalce mleka v skupni
višini 2 mio EUR. Minister Pogačnik je pojasnil, da je ministrstvo pri
pripravi ukrepa moralo upoštevati omejena proračunska sredstva,
nacionalno kvoto dovoljene državne pomoči, ki je v veliki meri že
izkoriščena, in spodnjo mejo, ki še predstavlja smiselnost in
racionalnost izvedbe ukrepa, in sicer okoli 40 €/kravo molznico.

Do podpore na kravo molznico  bo po sprejeti uredbi  upravičenih okoli
2.400 rejcev z okoli 49.000 krav molznic. Kot je dejal minister
Pogačnik, to  pomeni, da bo do »pomoči upravičena približno polovica
celotnega obsega prireje mleka  v Sloveniji. To so nedvomno tisti rejci,
ki so odvisni od prireje mleka, ki mlečno krizo najbolj občutijo,
hkrati pa so za obstoj  mlečnega sektorja najbolj pomembni tudi
dolgoročno, kar je tudi cilj pomoči.«

Glede poziva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije o tolmačenju
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je minister po
današnjem sestanku pojasnil, da je ministrstvo prejelo seznam
upravičencev na podlagi določenih kriterijev iz uredbe s strani Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ministrstvo bo preučilo
ustreznost tolmačenja obveznega zavarovanja in se nato odločilo za
nadaljnje ukrepanje. Generalni direktor Direktorata za kmetijstvo Branko
Ravnik je med drugim povedal, da bi kakršnokoli dopolnjevanje seznama
upravičencev lahko pomenilo tudi zamik izplačil te pomoči.

V uredbi so namreč določeni kriteriji za dodelitev pomoči, in sicer da
je kmetija oddala zbirno vlogo v letu 2009 za uveljavljanje ukrepov
kmetijske politike, v okviru katere morajo rejci izkazovati najmanj tri
krave molznice, da morajo kmetijska gospodarstva oddajati mleko v
mlekarne 3.333 kg mleka v mlekarne(v prvih štirih mesecih kvotnega leta
2009/2010), ter da je nosilec ali vsaj en član kmetijskega gospodarstva
pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske
dejavnosti.

Ministrstvo bo slovenskim kmetijskim gospodarstvo pomagalo tudi s
pospešitvijo izplačil ukrepov skupne kmetijske politike. V decembru bo
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja predvidoma izplačala
okoli 38 mio EUR izplačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko
dejavnost, kar predstavlja 90 odstotkov vseh tovrstnih plačil. S
predvidoma 5. januarjem bo agencija začela izplačevati  tudi neposredna
plačila na površine, odločbe pa bodo izdane že v decembru letošnjega
leta. V januarju naj bi bilo tako izplačanih okoli 100 mio EUR
neposrednih plačil.

Ministrstvo se tudi sicer zaveda pomena mlečne proizvodnje za slovensko
kmetijstvo. Zato je  Slovenija ob pregledu reforme skupne kmetijske
politike EU lani sprejela poseben ukrep za gorsko višinske in strme
kmetije, ki proizvajajo mleko, v skupni višini 2 mio EUR. Ukrep se bo
začel izvajati prihodnje leto po potrditvi na Evropski komisiji. Poleg
tega pa se je že ob reformi neposrednih plačil leta 2007 Slovenija
odločila, da vsa kmetijska gospodarstva, ki so imela na dan 31. 3. 2007
mlečno kvoto, prejemajo dodatek za mleko v višini okoli 28 EUR/tono.

Ukrepi Evropske unije

Evropska komisija je v letošnjem letu izvedla različne tržnocenovne
ukrepe, kot so zasebno skladiščenje masla, izvozna nadomestila za mlečne
proizvode, podaljšanje intervencijskega nakupa masla in posnetega mleka
v prahu. Pri uveljavitvi izvoznih spodbud za sire je ukinila zahtevo po
minimalni ceni, ki jo je moral izvoznik doseči ob izvozu sira in s tem
olajšala izvoz sirov. Komisija je dvignila tudi prag posebne pomoči v
krizi za mlečni sektor s 7.500 na 15.000 EUR v letih 2009 in 2010.
Trenutno velja podaljšanje zasebnega skladiščenja masla do 28. februarja
2010 in intervencijskega odkupa masla in mleka v prahu do 30. novembra,
ponovno pa so aktivirana tudi izvozna nadomestila za vse mlečne
proizvode. Komisija je podprla predlog za razširitev možnih mlečnih
proizvodov, ki so upravičeni za sofinanciranje v okviru sheme mleka v
šolah ter izvedla aktivnosti za večjo promocijo v mlečnem sektorju.

Komisija bo za ukrepe v mlečnem sektorju v 2010, ki trenutno še niso
določeni, predlagala dodatnih 280 mio EUR. Državam članicam bodo
sredstva dodeljena na podlagi deleža proizvodnje mleka v okviru celotne
EU proizvodnje. Slovenska proizvodnja v EU predstavlja 0,4 % celotne EU
proizvodnje, kar naj bi po prvih izračunih pomenilo dodatnih 1,2 mio
EUR.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

OBJAVIL/A ANA PIŠLJAR

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook