Kmetijstvo objavil

DRŽAVNA SEKRETARKA MARJETA PETERLIN NA ZASEDANJU SVETA EU ZA OKOLJE V LUKSEMBURGU

Včeraj je potekalo zasedanje Sveta EU za okolje, ki se ga je udeležila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Marjeta Peterlin. Na tokratnem zasedanju Sveta za okolje so v dopoldanskem času sprejeli tri sete sklepov, in sicer glede določitve okvira za Sedmi okoljski akcijski program EU, ki določajo vsebinski okvir politik in ukrepov v prihodnje na področju okolja, glede priprave EU na Konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in Kartagenskega protokola ter glede priprave na konferenco o ravnanju s kemikalijami in na pogajalsko skupino o živem srebru.

Svet ministrov je sprejel Sklepe Sveta za 7. Akcijski program za okolje. V razpravi so ministri uspeli oblikovati kompromisno besedilo k odprtim vprašanjem, predvsem glede besedila o nizko ogljični strategiji do leta 2050. Sklepi Sveta so jasno napotilo in usmeritev Komisiji za pripravo 7. Akcijskega programa za okolje. Sklepi ne prejudicirajo dokončnih odločitev glede vsebine 7. Akcijskega programa, temveč dajejo Komisiji dovolj manevrskega prostora za pripravo odličnega osnutka v najkrajšem možnem času, da bi ga zakonodajalca, Svet in Evropski parlament, lahko dokončno sprejela v letu 2013.

Komisar dr. Potočnik je podprl kompromisni predlog in izjavil, da bo Komisija osnutek programa pripravila do konca leta. Glede novega kompromisnega besedila o nizko ogljični strategiji do leta 2050, ki je zamenjal prejšnjo referenco glede Kažipota za nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050 je komisar pojasnil, da bo Komisija pri pripravi gradila tudi na Kažipotu, čeprav se tekst Sklepov sedaj sklicuje samo na nizko ogljično strategijo do leta 2050.

Ministri so sprejeli sklepe Sveta o biotski raznovrstnosti in biološki varnosti, ki določajo okvirno stališče EU glede glavnih političnih vsebin, ki bodo predmet obravnave 11. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP 11) in šestega srečanja Konference pogodbenic, ki služi kot zasedanje pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti (COP MOP 6). Sprejeti sklepi bodo EU in državam članicam omogočili konstruktivno in aktivno sodelovanje na konferenci, ki bo potekala letos oktobra v Hyderabadu (Indija), in kjer bodo pogodbenice med drugim skušale doseči napredek pri obravnavi vprašanja mobilizacije sredstev za globalno biodiverziteto. S sklepi je izpostavljen tudi pomen ohranjanja morske biodiverzitete, med drugim tudi z ustanavljanjem in upravljanjem zavarovanih območij na morju kot tudi identifikacijo ekološko in biološko pomembnih območij.

Slovenija je podobno kot ostale države članice poudarila, da je ključno, da kljub težki ekonomski in finančni situaciji, EU države članice delujejo skupaj in s konstruktivnim ter pragmatičnim pristopom zagotovijo dober rezultat konference v Hyderabadu. Ob tem je opozorila, da določitev jasnih kvantitativnih ciljev mobilizacije sredstev verjetno ne bo mogoča, zato mora biti EU pri sprejemanju kakršnihkoli zavez zelo previdna ter se osredotočiti predvsem na učinkovitejše pridobivanje in porazdeljevanje obstoječih virov ter rabo inovativnih mehanizmov financiranja. Zavzela se je tudi za ambiciozno besedilo o ohranjanju morske biodiverzitete, tudi z zagotavljanjem trajnostnega ribolova.

V popoldanskem delu se je na Svetu začela orientacijska razprava o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF), ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih, na podlagi dveh vprašanj, ki jih je pripravilo predsedstvo (Kako države članice ocenjujejo predlagan postopen pristop? Kako lahko države članice v tej fazi najbolje spodbudijo potencial zmanjševanja emisij LULUCF sektorja in kako lahko vsi vključeni akterji najbolje izmenjujejo pridobljene izkušnje, kot npr. skozi predlagani ukrep LULUCF akcijskega programa?).

Najpomembnejši gospodarski sektorji za LULUCF so: kmetijstvo (npr. manjše spreminjanje rabe travinja in zmanjšanje izgub ogljika zaradi obdelave organskih tal, lahko pa vključujejo tudi izboljšanje agronomskih praks, kot sta uporaba različnih rastlinskih vrst, npr. več stročnic, in podaljšanje cikla kolobarjenja), gozdarstvo (npr. pogozdovanje, krčenje gozdov, gospodarjenje z gozdovi z redčenjem ali selektivno sečnjo), z njima povezane industrije (npr. celuloza in papir, predelava lesa) in energetika (če se kmetijska zemljišča in gozdovi uporabljajo za proizvodnjo lesa in energije). Komisija predlaga, naj se LULUCF postopoma vedno bolj vključuje v podnebno politiko EU. Kot začetni korak je predlagan Sklep, ki vzpostavlja trdna skupna pravila za obračunavanje, spremljanje in poročanje. Sektor LULUCF bo mogoče formalno vključiti v cilje EU za zmanjšanje emisij šele, ko bodo vzpostavljena trdna pravila za obračunavanje, spremljanje in poročanje, ki jih določa ta predlog Sklepa. Določitev skupnih pravil za obračunavanje za vso EU bi tako omogočila enake pogoje za vse države članice. Še zlasti bi upoštevala spreminjanje zalog ogljika zaradi uporabe doma proizvedene biomase in s tem dopolnila obračunavanje energije iz biomase na ravni gospodarstva, kakor to določa Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC). Predlagano je tudi, da države članice za LULUCF pripravijo akcijske načrte, ki bodo določili dolgoročno strategijo za ta sektor v okviru različnih politik. Predlog sklepa tako predstavlja prvi korak k cilju, da bi se kasneje znotraj EU za vsako državo posebej določila stopnja upoštevanja LULUCF pri cilju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

 

Slovenija pozdravlja ta predlog kot prvi korak na poti k ustrezni vključitvi ponorov CO2 v doseganje ciljev zmanjšanja emisij v EU in meni, da je postopen pristop, da se na nivoju EU najprej določijo trdna skupna pravila za obračunavanje, spremljanje in poročanje, ustrezen. Slovenija v splošnem podpira pripravo akcijskih programov za sektor LULUCF, zlasti kot transparentno podlago za kasnejšo vključitev tega sektorja v zavezo zmanjšanja emisij EU in držav članic znotraj EU. Kot taki so lahko tudi dobro sredstvo za izmenjavo izkušenj med posameznimi akterji. Slovenija meni, da bi morali ti akcijski programi odražati trajnostno gospodarjenje vseh aktivnosti vključenih v LULUCF sektor. V Sloveniji se ponor CO2 v gozdovih že zagotavlja v sistemu trajnostnega gospodarjenja, ki se implementira skozi izvajanje gozdarske javne službe. Zato pričakuje, da bo prav trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembno vplivalo na pravično ureditev tega področja znotraj EU.

Na dnevnem redu tokratnega Sveta EU za okolje bo tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju. Slovenija že od zasedanj Sveta za okolje v letu 2008 podpira možnost, da države članice dobijo večjo možnost za odločanje o pridelavi odobrenih GSO na svojem ozemlju. Saj meni, da je treba za učinkovitost samega zakonodajnega predloga in pravne varnosti opredeliti jasne kriterije, vključno s cilji okoljske politike in kmetijskih vidikov, na podlagi katerih države članice lahko prepovedo pridelavo odobrenih GSO na celotnem svojem območju, oziroma le na delu svojega ozemlja.

MKO 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook