Kmetijstvo objavil

EIPF: Največji zaslužkarji višjih cen hrane so trgovci in ne pridelovalci

Na rast cen hrane, ki je v zadnjem obdobju eden
izmed največjih generatorjev inflacije, sta vplivali predvsem rast
prihodkov potrošnikov, ki je vodila v večje povpraševanje, in rast
obsega poslovanja pri trgovcih. V verigi od pridelovalca do potrošnika
so zaradi povečanega povpraševanja na račun hrane največ zaslužili
trgovci

Čeprav se soočamo s podražitvami na
vsakem koraku, pa te po besedah namestnika generalnega sekretarja
Državnega zbora Bogomirja Špiletiča se še niso dotaknile menze DZ, kjer
si lahko poslanci privoščijo kosilo za manj kot tri evre.
 
Da je
končni prodajalec glavni “zaslužkar” na poti od pridelovalca do
potrošnika, je v analizi, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo,
ugotovil Ekonomski institut pravne fakultete v Ljubljani (EIPF). Po
pojasnilih direktorja instituta Franceta Križaniča so trgovci ob istem
odstotku trgovske marže pri dražji surovini povečali svoj dobiček. “To
jim običajno omogoča monopol, v tem primeru pa je to omogočila rast
povpraševanja,” je dejal na današnji predstavitvi študije v Ljubljani.

Kot
pravi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je že pred časom
napovedal boj proti inflaciji in ostro obsodil napovedana zvišanja cen
trgovcev, je ugotovitev EIPF, da so trgovci glavni krivci za rast cen
hrane in posledično inflacijo, pomembna. “Z analizo smo povedali, kdo si
v verigi od pridelovalca do potrošnika odreže največji kos. Največji
delež k dvigu cen in posledično k inflaciji je bil na strani trgovine,”
je poudaril Vizjak, ki zdaj pričakuje pojasnila trgovcev.

Vizjak
je opozoril, da je oligopolistični položaj prodajalcev osnovnih
življenjskih potrebščin, predvsem hrane, omogočil rast obsega trgovskih
marž. “Cene proizvajalcev niso bistveno vplivale na rast harmoniziranega
indeksa cen, ampak so celo upočasnjevale rast. Maloprodajne cene pa so
ob višanju trgovskih marž prispevale k začetku inflacijske spirale ob
ugodni gospodarski rasti v lanskem letu,” je dejal.

Po
Križaničevih besedah iz analize EIPF izhaja, da je inflacija, kakršna
je bila do sredine letošnjega leta, predvsem posledica rasti cen hrane,
tekočih goriv in električne energije oz. vode. Na povečanje cen hrane,
pijač in tobačnih izdelkov v trgovini na drobno torej vpliva povečanje
cen teh dobrin pri kmetih, iz uvoza in pri prehrambeni industriji,
povečanje plač na zaposleno osebo, povečanje cen hrane na svetovnem trgu
ter rast poslovnega izida pred plačilom obresti in davkov pri trgovcih.
Najmočnejši pa je vpliv spreminjanja dohodkov potencialnih kupcev oz.
vpliv konjunkture. Vpliv proizvajalcev na povečanje cen je manjši.

Analiza
EIPF zajema obdobje od prve polovice lanskega do prve polovice
letošnjega leta. Po Križaničevih besedah bo služila kot informacija,
kako pomembno v danih razmerah vpliva rast plač na inflacijo, na padec
standarda in na inflacijske pritiske.

V zvezi z
nadaljnjimi napovedmi podražitev tudi s strani nekaterih proizvajalcev
je Križanič dejal, da je razlog za take ukrepe iskati bodisi v tem, da
je na nekem specifičnem trgu res prišlo do pomanjkanja dobrin bodisi da
gre zaradi zmanjšanja kreditne dejavnosti za težave pri financiranju
dejavnosti posameznih proizvajalcev.

Kljub
napovedanim podražitvam pa Križanič pričakuje tudi pocenitve, predvsem
pri avtomobilih in drugih trajnih dobrinah, zaradi zmanjšanja kreditne
aktivnosti tudi na trgu nepremičnin. Inflacija v prihodnje po njegovih
ocenah ne več tako velik problem kot doslej. “Naš glavni problem v
prihodnje bosta brezposelnost in konkurenčnost,” poudarja Križanič.

Vir: Dnevnik

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook