Zanimivosti objavil

Ekološka kmetija- priložnost za kmetovalce?

Čas,
v katerem živimo, je vedno bolj kritičen in poučen. Resnično se zdi, da
je samo še najboljše dovolj dobro za ljudi. Tako so razmere prisilile
tudi kmete, da enostavno največ vložijo v kvaliteto pridelanega in se na
tak način nekako vračajo k svojim koreninam. Že kar nekaj časa je zelo
popularna bio prehrana, prav tako v trgovinah veliko bolj pogosto
zasledimo ekološko pridelano hrano. A problem, ki se pojavlja, je seveda
cena teh živil, ki je občutno višja, kakor pri hrani, ki je pridelana z
uporabo škropiv, gnojil in podobno.

Pomembno je, da se na tej točki vprašamo, ali je slovenski kmet zasedel
celotni razpoložljivi prostor, ki ga ponuja trg z ekološko pridelanimi
živili, ali se je potrebno tukaj še bolj intenzivno razvijati?

Če pregledamo izsledke raziskave, je trg ekološko pridelanih živil,
premalo izkoriščen in tako še vedno velika priložnost za slovenske
pridelovalce in predelovalce hrane. Raziskava je bila narejena v okviru
ciljnega raziskovalnega projekta Trg ekoloških živil v Sloveniji in
potenciali za rast slovenske ekološke tržne pridelave.

Malokdo se zaveda, da je na trgu, komaj 1% delež ekološko pridelanih
živil in četudi so cilji visoki, saj govorijo o tem, da bi naj leta
2015, ta delež bil 10%, nas lahko skrbi. Kljub temu, da je kmetijstvo v
krizi in , da smo v času, ko mora kmet za svoje preživetje iskati vedno
nove tržne priložnosti, je delež ekološko pridelane hrane, smešno nizek.
Pri vsem tem pa ne smemo prezreti dejstva da je povpraševanje po takih
živilih, povečano. Slovenska ekološka pridelava živil pokriva le 15 %
potreb trga, od že omenjenega odstotka prodanih ekološko pridelanih
živil, jih je torej velik del uvoženih.

Če se spet primerjamo s severnimi sosedi, Avstrijci, vidimo, da večino
prodanih ekološki živil, pridejo sami, poleg tega, pa jih še veliko
izvozijo. Če je pri nas, v Sloveniji komaj 0,2 % delež ekoloških živil v
skupni prodaji , je v Avstriji ta delež občutno višji in sicer 6%, v
skupni prodaji živil.

Za ekološko pridelane izdelke je značilno, da se za prodajo izbere
direktna prodaja, doma na kmetiji ali na tržnici. Zelo malo teh izdelkov
se proda v trgovinah. Dejstvo je, da takšni izdelki, v masovni prodaji
drugih izdelkov, izgubijo svoj pomen, cena pa je občutno višja, v
primerjavi z drugimi izdelki, ki niso ekološko pridelani. Opažamo pa, da
so največje razlike v ceni, pri sadju in zelenjavi, kjer so dražja tudi
med 90% in 100%. Pri predelanih živilih, pa je ta razlika manjša in
sicer dosega razliko v ceni med 50% in 60%. Seveda pa ni nič narobe, da
je takšna hrana dražja, saj je tudi neprimerljivo kvalitetnejša. Zahteva
tudi več časa od pridelovalca, več stika z pridelanimi izdelki. Morda
je tudi zato in pa zaradi strožjih pravil, delež takšnih pridelovalcev,
manjši.

Pri nas, v Sloveniji imajo nekatere kmetije že zelo dolgo tradicijo,
tudi več kot 10 let. To ni sporno, saj podatki kažejo, da se je največ
kmetij odločilo za ekološko pridelavo hrane, prav med letoma 1999 in
2004. Tistih, po letu 2005, je komaj 10%. In, zakaj je ekološko
pridelana hrana dražja in predvsem, zakaj je kvalitetnejša? Ključ vsega,
je v načinu pridelave, ki temelji na upoštevanju naravnih zakonitosti,
pri tem pa krepi biološke procese.

Temelji ekološkega kmetijstva so predvsem:
• Da se uporabljajo organska gnojila in dovoljena gnojila za ekološko pridelavo
• Da se upošteva zakonitosti širokega kolobarjenja
• Da se v kolobarjenje vključuje metuljnice (detelje, grah, soja, fižol…)
• Da se veliko posveča vzdrževanju neprekinjene zelene odeje na njivskih površinah
• Da se vedno izbira ustrezne vrste rastlin
• Da se skrbi tudi za živali, kot so ličinke, pikapolonice,….

Dejstvo je, da se ekološko kmetijstvo vrača v čas, ko kmetje še niso
uporabljali umetnih gnojil in škropiv za pridelavo hrane. Res je sicer,
da takšna hrana ni najlepša, saj ni umetnih dodatkov, ki bi jo
polepšale, je pa definitivno bolj zdrava in boljšega, pristnejšega
okusa.

In, čas je, da se slovenski kmetje začnemo po letu 2010 še bolj množično
odločati za ekološko pridelavo hrane, saj bomo tako izboljšali svoja
polja, svojo zemljo, po drugi strani pa pridobili nove tržne
priložnosti.
 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook