Kmetijstvo objavil

Ekonomski efekti lokalizacije hrane

Britanska študija (New Economics Foundation, 2001) predstavlja raziskavo v kateri dokazuje, da denar porabljen za lokalno pridelano hrano prinaša skoraj dvakrat večji efekt za lokalno ekonomijo od enake vsote denarja, ki bi bil porabljen za hrano pridelano drugje. Vsakih 10 funtov porabljenih za lokalno pridelano hrano naj bi pomenilo 25 funtov za lokalno področje v primerjavi z 14 funti, kar bi bil znesek v primeru nakupa hrane iz drugega območja. 

 

Proizvodnja hrane v mestih in njihovi neposredni okolici ima pozitiven efekt na lokalno ekonomijo. Pri delu mestnega prebivalstva, ki za prehrano potroši polovico ali celo več svojih prihodkov, s proizvodnjo (dela) hrane za lastne potrebe del sredstev lahko namenijo za druge dobrine. Z lokalno proizvodnjo hrane, kateri del je namenjen prodaji (tržišču) se krepi lokalna ekonomija. Večina sredstev porabljenih v te namene se navadno ponovno investira v lokalno gospodarstvo. 

 

V okviru študije o alternativnih virih hrane (lokalna hrana, ekološko kmetijstvo) v regiji Baltskega morja – objavljeni v švedskem časopisu Ekologiskt Lantbruk št. 47, letnik 2005 – se navajajo rezultati raziskav skupine ekonomistov (britanske nevladne organizacije NEF) o pozitivnih ekonomskih efektih kupovanja lokalno proizvedene hrane.

 

Britanska študija (New Economics Foundation, 2001) zaključuje, da denar porabljen za lokalno proizvedeno hrano prinaša skoraj dva krat večji prihodek za lokalno ekonomijo kot enaka vsota denarja porabljenega v večjih trgovskih verigah (tj. za hrano uvoženo iz drugih regij). Vsakih 10 funtov porabljenih za nakupe lokalno proizvedene hrane naj bi za lokalno območje prineslo 25 funtov v primerjavi s 14 funti, ki jih za regijo prinaša hrana proizvedena v drugih regijah. Sredstva porabljena za lokalno pridelano hrano ostajajo v okrožju, kjer se njihova vrednost povečuje zaradi ponovnih investicij lahko tudi večkrat. Sredstva porabljena za hrano pridelano v drugih regijah se redko investirajo lokalno.  

 

Tudi druga študija objavljena v tej švedski reviji kaže, da je lokalizacija hrane ključna za pomoč lokalni ekonomiji in za doseganje socialnega ravnovesja.

 

Termin “lokalna hrana” se navadno definira kot proizvodnja hrane blizu mesta njene potrošnje in kot proizvodnja, ki je zasnovana z lokalnimi resursi. 

 

Raziskave kažejo tudi, da so kmetije kjer sta povezani rastlinska in živinorejska proizvodnja dobičkonosnejše od tistih, ki so ozko specializirane tj. rastlinska oz. živinorejska proizvodnja.   Študija zaključuje da lokalizacija hrane in reciklaža organskih odpadkov (primernih za prehrano živali in uporabljenih kot kompost – organsko gnojilo) zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, zmanjšuje porabo energentov, izboljšuje lokalno ekonomijo in dviguje zaupanje v domače proizvode.  

 

Med problemi, ki jih strokovnjaki opažajo pri alternativnih virih hrane (lokalna hrana, ekološko kmetijstvo) so: nezadovoljivo razvit trg, neurejena logistika trga in pomanjkanje lokalne delovne sile. Pojavljajo se zahteve po boljšem sodelovanju med proizvajalci (kmeti) in ostalimi udeleženci v prehranski verigi, ter večjo povezanost med proizvajalci in potrošniki hrane.

Zvone Trebižan

Viri: 1. – Beras report nr 6: – Approaches to social sustainability in alternative food systems – Beras report nr 7: – The Power of Local – Sustainable food systems around the Baltic sea (lista sa linkovima vise izveštaja)
2. – The New Economics Foundation > Connected Economies LM3 Time Banks (free download)
3. Plugging the Leaks – A Different Approach
4. The Economic Revolution is Already Happening

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook