Kmetijstvo objavil

EU za boljše obveščanje o kakovosti proizvodov

Zagotavljanje kakovosti za potrošnike in pravičnih cen za kmete sta
cilja ‘svežnja kakovosti’, ki ga je danes sprejela Evropska komisija.
Sveženj kakovosti uvaja celovito politiko na področju shem
certificiranja, značilnosti, ki povečujejo kakovost kmetijskih
proizvodov, in standardov proizvodov. Doslej ta vprašanja urejali
različni predpisi. Komisija v svežnju zajema vse vidike kakovosti, od
izpolnjevanja minimalnih standardov do visoko specializiranih
proizvodov.

”Moč evropske kmetijske proizvodnje je v njeni raznovrstnosti, znanju
kmetov, kakovosti tal in v proizvodnih območjih”, je povedal komisar za
kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian CIOLOŞ ter dodal: ”Kmetovalci so
zaradi upada gospodarske rasti, koncentracije pogajalske moči trgovcev
na drobno in svetovne konkurence pod pritiskom in potrebujejo orodja za
boljše obveščanje o svojih proizvodih s potrošniki. Sveženj kakovosti je
prvi korak na poti do močnejšega in bolj dinamičnega kmetijskega
sektorja. Sledile mu bodo druge pobude.”

Sveženj kakovosti vsebuje:
• predlog nove uredbe o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov za
zagotovitev medsebojne usklajenosti in jasnosti shem EU: okrepitev
vodilne sheme za zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske
označbe (ZOP in ZGO), korenit pregled sistema zajamčene tradicionalne
posebnosti (ZTP) in določitev novega okvira za razvoj prostovoljnih
navedb kakovosti, da se potrošnikom zagotovijo informacije, ki jih ti
vse pogosteje zahtevajo, kot so informacije o ‘prosti reji’ ali ‘prvem
hladnem prešanju’,
• predlog za poenostavitev potrjevanja standardov trženja s strani
Komisije, vključno s pooblastilom za razširitev označevanja območja
kmetovanja v skladu s posebnostmi posameznega kmetijskega sektorja,
• nove smernice o najboljših praksah za prostovoljne sheme
certificiranja in o označevanju proizvodov, ki vsebujejo sestavine z
geografskimi označbami.

Sveženj kakovosti je začetek temeljitega pregleda politike kakovosti
kmetijskih proizvodov ter je plod triletnih obsežnih posvetovanj s
zainteresiranimi stranmi in sodelovanja z njimi. Utira pot bolj
usklajeni politiki kakovosti kmetijskih proizvodov. Komisija je
povedala, da namerava preučiti težave, s katerimi se mali proizvajalci
srečujejo pri shemah kakovosti EU, proizvajalci v hribovitih območjih pa
pri trženju proizvodov. Na podlagi izsledkov bo po potrebi predlagala
dodatne ukrepe.


Predlogi

Cilj prvega zakonodajnega predloga Komisije je okrepiti sedanje sheme
kakovosti EU glede geografskih označb, tradicionalnih posebnosti in
prostovoljnih navedb kakovosti z združitvijo v enotnem zakonodajnem
aktu, uvedbo skupnega, poenostavljenega in skrajšanega postopka
registracije za geografske označbe in tradicionalne posebnosti ter s
pojasnitvijo določb v zvezi z odnosom med blagovnimi znamkami in
geografskimi označbami, vlogo skupin vlagateljev in opredelitvijo pojma
“zajamčene tradicionalne posebnosti“.

Prav tako danes sprejete prostovoljne smernice o označevanju proizvodov,
ki vsebujejo sestavine z geografskimi označbami, pojasnjujejo, kako si
Komisija razlaga sedanja pravila na tem področju.

Standardi trženja prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer
proizvodnje in trženja kmetijskih proizvodov ter povečanju kakovosti teh
proizvodov. Sedanji sektorski standardi trženja se bodo še naprej
uporabljali in bi se v prihodnosti lahko poenostavili in bolj uskladili z
enotnim mehanizmom delegiranja pooblastil Komisiji v skladu z Lizbonsko
pogodbo (‘delegirani akti’). To bi omogočilo prilagoditev tehničnih
standardov konkretnim razmeram. Za proizvode, za katere trenutno ni
specifičnih standardov, se bodo uporabljale osnovne zahteve. Na podlagi
ocen učinka ter ob upoštevanju posebnosti posameznih sektorjev in zahtev
potrošnikov po preglednosti Komisija predlaga tudi razširitev
sektorskih predpisov (prav tako z ‘delegiranimi akti’) glede označevanja
območja kmetovanja.

Četrti del svežnja so smernice Komisije o uporabi prostovoljnih shem
certificiranja kmetijskih proizvodov in živil. Namen smernic je zbrati
najboljše prakse za delovanje več kot sto prostovoljnih shem
certificiranja, ki so bile oblikovane v zadnjih desetih letih (pred
kratkim objavljen pregled stanja, ki ga je naročila Komisija, je
pokazal, da se v EU uporablja več kot 400 shem).

Vir: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC. DIPL.INŽ.AGR. IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook