Kmetijstvo objavil

Evropski poslanci za jasnejša in bolj dosledna pravila o označevanju živil

Po dolgi in živahni razpravi so poslanci
konec junija sprejeli svoja dopolnila k predlogu zakonodaje o
označevanju živil, ki naj bi potrošnikom omogočalo, da imajo na voljo
zdravo izbiro z zadostnimi informacijami, hkrati pa proizvajalcem ne bi
smeli naložiti dodatnih finančnih in administrativnih obremenitev.
Poročevalka Renate Sommer je po glasovanju dejala: »Na splošno sem
zadovoljna z izidom o jasnejših pravilih glede oznak na živilih.
Zadovoljna sem tudi, ker so poslanci zavrnili “semafor”, vendar tudi
menim, da se da zakonodajni predlog še izboljšati.«

Vidno obvezno označevanje hranilne vrednosti
Poslanci podpirajo predlog Komisije, da mora biti vsebnost maščob,
nasičenih maščobnih kislin, sladkorja in soli ter energetska vrednost
živil jasno označena na sprednji strani embalaže. Poleg tega bi moralo
biti tudi označeno, kolikšen delež priporočenega dnevnega vnos teh snovi
je v 100 gramih ali 100 mililitrih živila. Na embalaži pa bi morala
biti označena tudi vsebnost beljakovin, vlaknin in transmaščob. Renate
Sommer pravi, da bo po novem veliko informacij obveznih. »Do sedaj je
šlo za prostovoljno označevanje s strani proizvajalcev in trgovcev,
vendar pa ni bilo enotno. Na embalažo lahko napišete, kar hočete. Nova
pravila bodo uvedla obvezno označevanje, ki ga bo možno tudi prebrati.
Velikokrat se namreč pojavljajo težave z berljivostjo. Seznam sestavin
je obvezen že danes, ampak je natisnjen na tak način, da ga ni mogoče
prebrati.«

Nove zahteve glede države izvora
Označevanje države izvora je že obvezno za govedino, med, sveže sadja in
zelenjavo ter oljčno olje. Poslanci bi to želeli razširiti na vse vrste
mesa, perutnino in mlečne izdelke ter tudi za izvor mesa, perutnine in
rib v predelani hrani. Za meso in živila, ki vsebujejo meso, se država
izvora opredeli kot država, v kateri je bila žival rojena, vzrejana
večino življenja in zaklana. Če gre za tri različne kraje, se pri
opredeljevanju države izvora označi vse tri kraje

Profili hranil ostajajo
Z enim samim glasom razlike so poslanci zavrnili priporočilo odbor za
okolje, da se iz predloga zakonodaje črta “profile hranil” iz
prehranskih in zdravstvenih trditev. Kritiki menijo, da te oznake niso
znanstveno utemeljene, medtem ko so zagovorniki prepričani, da so
bistvene za zdravstvene trditve.

Izjeme za nepakirana živila in alkoholne pijače
Hrana, ki ni pakirana, kot je na primer meso, kupljeno v mesnici, naj bi
bila izvzeta iz obsega zakonodaje. Prav tako uredba ne bi veljala za
mala podjetja z ročno pridelava hrane. Večina poslancev je tudi podprla
dopolnilo, po katerem zakonodaja ne bi veljala za alkoholne pijače.

Rdeča luč za “semafor”
Velika večina poslancev je zavrnila predlog S & D, Zelenih in GUE za
uvedbo “semaforja” z zeleno, oranžno in rdečo oznako za visoko, srednjo
ali nizko vsebnost soli, sladkorja in maščob v predelani hrani.
Nasprotujejo tudi temu, da bi države članice tovrstne oznake lahko
uvedle same, na nacionalni ravni. Poročevalka, nemško poslanko Renate
Sommer pojasnjuje, zakaj semafor ni najboljša ideja: »Predlog sta
zavrnili dve tretjini poslancev, zaradi več razlogov. Barvni sistem je
namenjen vnaprej pripravljeni hrani, v uporabi pa je v Veliki Britaniji.
Ni pa primeren za drugo hrano. Tako bi lahka Coca-Cola imela na
semaforju zeleno luč, saj ne vsebuje sladkorja, ampak sladila, medtem ko
bi naravni sadni sok brez dodanega sladkorja dobil rdečo luč, saj
vsebuje naravni sladkor. Semafor tudi ne bi razločeval med maslom in
polmastno margarino, vse bi bilo rdeče, saj oboje vsebuje kar nekaj
maščob. Rdeča luč bi se prižigala tudi pri zelo zdravih živilih, kot so
npr. oreščki, polni mineralov in vitaminov. Tukaj lahko vidimo, da
semafor ne deluje, naša naloga pa je, da najdemo sistem označevanja, ki
bo primeren za vso hrano in brezalkoholne pijače.«

Začetek veljavnosti
Poslanci so predlog sicer podprli s 559 glasovi za, 54 proti in 32
vzdržanimi glasovi,  ker pa nič ne kaže na skorajšnji dogovor s Svetom,
se bo zakonodajni predlog najverjetneje vrnil v Parlament v drugo
obravnavo. Po sprejetju bodo imeli proizvajalci 3 leta časa, da se
prilagodijo novim predpisom. Manjši proizvajalci z manj kot sto
zaposlenimi ali letnim prometom pod 4 milijoni evrov pa bodo imeli časa 5
let. Renate Sommer pričakuje, da bodo nova pravila stopila v veljavo
leta 2014.

Vir: www.europarl.europa.eu/news/

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook