Zanimivosti objavil

EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPADKOV (17. – 25. november 2012)

Tudi letos v državah članicah EU poteka Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), tokrat od 17. do 25. novembra. ETZO je teden, v katerem države članice EU izpostavljajo načela nove okvirne evropske Direktive o odpadkih, v kateri sta bistvena poudarka na preprečevanju nastajanja odpadkov ter razumevanju odpadka kot surovine, ki jo je mogoče ponovno uporabiti.

 

Evropski teden zmanjševanja odpadkov je pomemben predvsem v smislu ozaveščanja vsakega posameznika – prebivalca EU, da lahko v vsakdanjem življenju zmanjša količino odpadov s preprostimi ukrepi. To je mogoče narediti že tako, da ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki imajo kratko življenjsko dobo, da dobro premislimo o zamenjavi (električnih) aparatov in da jih ne menjamo zgolj zato, ker bi imeli radi druge, in podobno. Še posebno pozornost pa EU namenja problematiki zavržene hrane, ki v okviru biološko razgradljivih odpadkov predstavlja relativno pomemben delež. Največji delež odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva, kar pa lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo (npr. tako, da nakupujemo »po pameti«, hrano pravilno shranjujemo, preverimo roke uporabnosti, kuhamo ustrezne količine hrane, idr.).

 

Danes na ravnanje z odpadki, v Evropi, vplivajo številni predpisi, zlasti nova Direktiva o odpadkih (2008/98/ES), ki spodbuja države članice EU, da pri razvijanju svojih nacionalnih politik uveljavljajo hierarhijo ravnanja z odpadki, po kateri je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov.

 

Direktiva o odpadkih, ki smo jo v slovenski pravni red prenesli z Uredbo o odpadkih, nalaga državam članicam EU pripravo načrtov ravnanja z odpadki. Direktiva določa področje in vsebino načrtov ravnanja z odpadki, pri čemer je treba upoštevati okoljske vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v skladu s tem pripravljamo dva ključna dokumenta, s katerimi bomo začrtali nadaljnjo politiko ravnanja z odpadki v Sloveniji – to sta Operativni program ravnanja z odpadki in Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki.

 

Poleg tega načrtujemo tudi pripravo prvega Programa preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je prav tako ena od obveznosti, ki izhajajo iz Direktive o odpadkih. V pripravi je še sprememba Zakona o varstvu okolja, katere cilj je zagotoviti večjo transparentnost sistema ravnanja z odpadki in seveda predvsem njegovo večjo učinkovitost.

 

Evropska zakonodaja nalaga državam članicam obveznost izpolnjevanja okoljskih ciljev, države članice pa so te cilje dolžne spoštovati in dosegati. V skladu z zavezujočo hierarhijo ravnanja z odpadki –

  • preprečevanje odpadkov,
  • priprava za ponovno uporabo,
  • recikliranje,
  • druga predelava (npr. termična obdelava) in
  • odstranjevanje (odlaganje) –

je skupen cilj EU oblikovati družbo recikliranja, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot vir.

 

Za dosego tega cilja je bistveno, da v Sloveniji nadgradimo sistem ločevanja odpadkov na izvoru, tako komunalnih kot tudi drugih odpadkov, primernih za recikliranje, če je takšno zbiranje tehnično in okoljsko izvedljivo in ne povzroča prevelikih stroškov. V primeru komunalnih odpadkov to pomeni, da bo še naprej ostala ključna naloga lokalnih skupnosti vzpostavitev čim boljšega sistema za ločevanje odpadkov, pa naj govorimo o izboljšavi infrastrukture ali pa o vzpostavitvi sistema »od vrat do vrat« oziroma o postavitvi za vsakega občana čim bolj dostopnih ekoloških otokov.

 

Pomembnejši okoljski cilji Slovenije na področju odpadkov so torej:

  • vzpostaviti ločeno zbiranje (vsaj) za odpadni papir, kovine, plastiko in steklo, ne glede na izvor teh odpadkov (komunalni, nekomunalni),
  • do leta 2020 povečati pripravo za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev in drugih virov, kjer nastajajo tem odpadkom podobni odpadki, na najmanj 50 % skupne teže,
  • do leta 2020 povečati pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov na najmanj 70 % skupne teže,
  • postopno zmanjšati delež odloženih  biološko razgradljivih snovi v komunalnih odpadkih – do leta 2020 na 35% glede na izhodiščno leto 1995;
  • od leta 2012 dalje vsako leto predelati, vključno z energetsko predelavo, najmanj 60% celotne mase odpadne embalaže ter reciklirati najmanj 55% in največ 80% celotne mase odpadne embalaže. Pri tem pa zagotoviti, da se reciklira 60% odpadnega embalažnega stekla ter papirja in kartona, 50% odpadnih embalažnih kovin, 22,5% odpadne embalažne plastike in 15% odpadnega embalažnega lesa,
  • z novo Direktivo 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi se spreminja cilj zbiranja teh odpadkov, in sicer iz trenutnih 4kg/preb./leto, na 45% povprečne mase opreme, ki je bila dana na trg v predhodnih treh letih, v letu 2016, ter 65% v letu 2019,
  • v letu 2012 ločeno zbrati 25% in v letu 2016 45% mase odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki so bile dane na trg v tistem in predhodnih dveh letih
  • do leta 2020 zagotoviti 20% deleža energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije Evropske Unije.

 

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa se letošnjemu Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov pridružuje z aktivnim vključevanjem v kampanjo POZOR(!)NI ZA OKOLJE. Gre za ozaveščevalno kampanjo o pomenu ravnanja z odpadki, ki poteka tretje leto, pobudnik kampanje pa je podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires.

 MKO


 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook