Zanimivosti objavil

Feijoa – krasna in sladka – 1. del

Si predstavljate sadež, ki ima mešanico
okusov ananasa, banane in jagode? Verjetno je odgovor nikalen, pa vendar
tak sadež obstaja –  to je feijoa.

Feijoa (Acca sellowiana) je relativno »nova« vrsta eksotičnega sadeža. Spada v družino Myrtaceae (mirtovke), kamor sodijo še nageljnove žbice (dišeči klinčevec – Syzygium aromaticum), guava, pimentovec in vsem bolj poznani evkalipt, prehrana prikupnega avstralskega vrečarja, ki sliši na ime koala.
Feijoa je domorodna rastlina južne Brazilije, Kolumbije, Urugvaja in
severne Argentine. Danes je razširjena tudi na Novi Zelandiji, v
Kaliforniji, na Floridi in južni Italiji. Pri zahodnih sosedih uspeva še
v Toskani in Liguriji. Je zimzelena grmasta rastlina ali manjše drevo,
ki v svojem naravnem okolju zraste nekje do 7 metrov v višino. V večini
jo gojijo kot trajno okrasno rastlino (cvetovi), kot živo mejo ali kot
sadno drevo, saj feijoa dočaka visoko starost, tudi čez 70 let.

Splošen opis rastline:

Feijoa je po videzu (listi in sama rast rastline) podobna
oljki. Usnjati  listi so elipsaste oblike, dolgi od 4 do 8 centimetrov s
svetlo sivim poprhom. Plodovi, dolžine 4-6 in debeline 3-5 centimetrov,
postopoma zorijo v jesenskih mesecih (oktober – november). Po velikosti
kot tudi po obliki so podobni kokošjemu jajcu. Barva plodov je sprva
intenzivno zelena, ko dozorijo pa postane zeleno rumenkasta. Ravno
takšna je tudi barva mesa. Ima sladek oziroma sladko-kiselkast,
aromatičen okus, podoben tistemu od »sorodnice« guave. Za naše kraje pa
preprosto rečeno spominja na ananas, banano in jagodo.
Sočno meso se jasno loči na želatinasti del z majhnimi semeni, ki niso
moteča pri jedi in na čvrsto, rahlo zrnato belkasto meso. Teža plodov,
ki je odvisna od sorte do sorte, niha med 25 in 100 grami. Plodovi so
bogati z vitaminom C in vsebujejo visok odstotek joda in sladkorja. Ne
vsebujejo holesterola. Če želimo poskusiti optimalno zrel sadež moramo
počakati na dan ko ta sam pade z drevesa!

Nova Zelandija dežela feijoe

Plod se običajno konzumira tako, da ga prerežemo na polovico in
z žličko odstranimo semena. Lahko jih uporabimo kot zanimiv dodatek k
zmiksanemu sadju (smoothie), pridelamo vino (tudi peneče vino) ali sok.
Prav tako je mogoče kupiti (seveda na Novi Zelandiji!) jogurt, sadne
pijače, marmelado, sladoled ali kot kuhano sadje za kompote.

Listi, plodovi (zlasti semena) in stebla imajo antibakterijsko
delovanje, plodovi vsebujejo tudi antioksidante.  Plodove feijoe
uporabljajo tudi v kozmetične namene kot exfoliant (za odstranitev
mrtvih celic na koži ali peeling).
Veliki cvetovi feijoe, v roza belkastih in svetlo vijoličastih odtenkih z
dolgimi, temno rdečimi prašniki, so izredno privlačnega videza. Feijoa
cveti od maja do junija.Raziskave na Novi Zelandiji so pokazale, da
rastlino, čeprav ima prikupne cvetove, tudi čebele redkeje obiskujejo
kot ostale sadne vrste. Vzrok je v tem, da cvetovi ne vsebujejo nektarja
ampak samo cvetni prah.

Kot je mogoče razbrati je velika pridelovalka feijojinih sadežev Nova
Zelandija, kjer je priljubljena tudi kot okrasno drevo in poznana kot
novozelandska banana.
In od kje izvira ime rastline? Nemški botanik Karl Otto Berg je rastlino
poimenovali po portugalskem botaniku Joao da Silva Feijó (rojen v Rio
de Janeiru).

Naslednjič pa nekaj o razmnoževanju, talnih in podnebnih zahtevah.
Skratka vse za prijetno in uspešno gojenje te »nove« sadne vrste.

Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Acca_sellowiana
http://sl.wikipedia.org/wiki/Feijoa
http://www.agraria.org/coltivazioniarboree/feijoa.htm
 
Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

4

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook