Zanimivosti objavil

Fonio – najstarejše žito Zahodne Afrike (1.del)

Fonio velja za najstarejše žito Zahodne Afrike. V nasprotju z akacijo, ki simbolizira primitivno naravo, fonio predstavlja kmetijstvo. Tako naj bi se vse (kmetijske) rastline razvile iz kalčkov tega drobcenega semena.

Fonio je eno od najhitreje rastočih žit na svetu saj doseže zrelost v manj kot šestih do osmih tednih, in je zaradi visoke hranljivosti še vedno pomemben na lokalni ravni. Izredno nezahtevna rastlina, ki jo je mogoče pridelovati v pol-sušnih območjih z revnimi tlemi, kjer so padavine kratke in nezanesljive. Preživi in uspešno raste na peščenih in skalnatih tleh v regiji Sahela (območje med puščavo Saharo ter bolj rodovitnimi savanskimi ozemlji). To kaže na veliko prilagodljivost fonia na različne ekstremne vremenske razmere. Uspeva tako v suši kot v poplavnih predelih. Prav zaradi presenetljive hitre rasti, si kmetje lahko obetajo velike dobičke s setvijo dvakrat ali trikrat letno.

Pogoji pridelovanja

Fonio se goji v tropskih razmerah z izrazito sušno sezono, povprečne temperature od 25 do 30°C ter med 900 in 1000 mm padavin. V Gvineji ga najdemo v visokogorskih področjih (nad 1000 m nadmorske višine), kjer so temperature hladnejše in na območjih z malo ali veliko padavin.

Fonio sejejo na lahkih (peščenih do kamnitih) tleh in ni vključen v sistem kolobarjenja. Prav nič zahteven se spoprime z revnimi tlemi ali obrobnimi območji, zlasti v primeru poznih sort. Bogatejša tla so namenjena za zgodnje sorte. Kljub temu fonio se lahko goji v kolobarju, pri čemer pogosto sledi rižu, prosu, sirku ali arašidom.

Celo dandanes se primarno seje in vzdržuje ročno. Semena s prvim deževjem raztresejo po površini. Povprečna količina je 10 do 30 kg semena/ha, nekateri kmetje sejejo še gosteje (več kot 50 kg/ha). Na ta način preprečijo rast plevela v času vznika. Semena nato rahlo zakopljejo ali prekrijejo z daba (motiko). Seme hitro vzkali in pridelek pozneje zahteva le eno ali dve okopavanji.

V Zahodni Afriki je danes posejanih skoraj 450.000 ha, donos pa znaša približno 360.000 ton (v povprečju 800 kg/ha). Takšen pridelek prehranjuje več milijonov ljudi v najtežjih mesecih, ko je oskrba s hrano zelo slaba.

Proizvodni trendi v zadnjih 40 letih so kazali velik padec (samo od 1960-70 od 180.000-130.000 ton), od leta 1980 dalje pa stalno rast. Donosi ostajajo razmeroma stabilni, povečanje v pridelavi gre na račun večanja zasajenih površin.

Po pridelku je na prvem mestu Gvineja z 200.000 ha in 222.000 t; sledijo ji še Nigerija 162.000 ha, 80.000 t; Mali 45.000 ha, 26.000 t; Slonokoščena obala 13.000 ha, 14.000 t; Burkina Faso 13.000  ha 9.500 t; Gvineja Bissau 3.500 ha, 2.000 t; Benin 3.500 ha, 2.000; Niger 5.000 ha, 2.000; Senegal 3.000 ha, 1.500; ostali 2.000 ha, 1.000t.

Vir:
http://inco-fonio-en.cirad.fr/african_cereal
http://fonio.cirad.fr/index.php/fonio_en
http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=2305&page=59
http://www.pan-germany.org/download/cotton/IT_Fonio.pdf

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook