Zanimivosti objavil

Fonio – najstarejše žito Zahodne Afrike (3.del)

Od zrnja do moke … je opravilo ženskih rok

Fonio razvije groba zrna, ki imajo še ogrinjalni plevi oz. brakteje in krovne pleve (ohranijo po mlatenju). V tej fazi je zrnje znano kot surovo ali “neoluščeno”. Pri neoluščenem foniu seme ima še vedno semensko ovojnico in je ovalne oblike z eno rahlo sploščeno stranjo. Zrna so zelo majhna (v: 1,5 mm, š: 0,9 mm). V povprečju 1000 zrn tehta 0,5 g.

Z luščenjem odstranijo pleve od neoluščenega fonia (groba zrna) za proizvodnjo oluščenih zrn. Luščeno zrnje fonia ima bleščeč perikarp, katerega barva se spreminja, odvisno od sorte, od bele, rumene do vijolične (vinska) barve. Na eni strani imajo hilum, na drugi strani relativno velik kalček, ki vsebuje maščobne rezerve. Jedro (ali albumen), ki je glavni del za skladiščenje je sestavljen iz škrobnih zrn in majhne rezerve beljakovin. To je glavni element v pobeljenem foniu.

Beljenje je proces pri katerem odstranijo otrobe (perikarpa in kalček). Po beljenju je njegova sestava zelo podobna tisti od belega riža, vendar pa je od ostalih žit bogatejši z žveplom. Fonio slovi po visoki vsebnosti žveplovih aminokislin (metionin in cistin).

Zaradi majhnih zrn je odstranjevanje lupine oteženo in zamudno delo. Tako luščenje kot beljenje je tradicionalno opravilo žensk, pri katerem uporabljajo možnarje (terilnik) in pestila. Za pridobitev oluščenega fonia za prodajo, ženske tolčejo in nato presajajo zrna trikrat ali štirikrat. Nato še enkrat tolčejo, da dobijo beli fonio. Tradicionalno luščenje ima zelo nizko zmogljivost, saj vsaka ženska lahko olušči med 1 in 2 kg/h.

Po beljenju je za proizvodnjo kakovostnih izdelkov fonio potrebno še očistiti. Otrobi in drugi tujki, kot je pesek se običajno odstrani z večkratnim spiranjem, zaradi česar je zelo zamuden in dolgočasen postopek. Akpossi uporabljajo tehniko, da na hitro pristavijo zrnje nad plamen in ga nato tolčejo.

Danes stroj za luščenje ponuja lažji mehanski način luščenja. Izumil ga je Sanoussi Diakité, senegalski strojni inženir. Za izum je Diakité leta 1996 prejel nagrado Rolex Award. Ta izum prinaša vzdih olajšanja za milijone ljudi, ki imajo radi fonio. 

Vir:
http://inco-fonio-en.cirad.fr/african_cereal
http://fonio.cirad.fr/index.php/fonio_en
http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=2305&page=59
http://www.pan-germany.org/download/cotton/IT_Fonio.pdf

 

 

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook