Zanimivosti objavil

Fonio – zakladnica črnega kontinenta

Čeprav večina od nas sploh ne ve za to
drobceno žitno zrnje, je to zelo priljubljeno v Afriki, kjer služi kot
pomemben vir velikemu številu prebivalcev pred grožnjo lakote. To darilo
črnega kontinenta je začelo razpirati svoja krila proti ostalemu delu
sveta. Dobesedno »opremljen« z ogromno kvalitetami, fonio še vedno
prevladuje in prehranjuje želodce vseh Afričanov.

Zaradi majhnosti zrna je bil vedno potisnjen na stran, kot obrobni
pridelek. V zahodni Afriki pravijo »da je najboljši način za presojo
ženske vzdržljivosti – bistvenega pomena pri dobri ženi je, da jo
opazuješ pri pripravi fonia«. Pomen tega reka, da vedeti, da je priprava
tega žita za prehrano izredno težko delo. Vsak kilogram fonia vsebuje
približno dva milijona drobnih semen, od katerih vsak tehta le 0,0005
grama. Dve tanki plevi obdajata vsako seme in šele potem, ko se ju
odstrani se fonio lahko uporablja za kuho.
Razširjen v savanah zahodne Afrike. Eden od primarnih žit Sudana in
Etiopije in eno od najstarejših gojenih tradicionalnih žit v zahodni
Afriki. Nekateri trdijo, da žito izvira iz Egipta, medtem ko drugi ga
uvrščajo na rob Sahare v centralno Afriko.  V Senegalu v regiji Kedougou
si izvor tega žita lasti več etničnih skupin. Za Bëdick in Malinkes naj
bi izviralo iz Malija medtem ko Peulhi verjamejo, da prihaja iz
Gvineje. V jeziku Peulh fonio imenujejo »fonno«.

Fonio v Senegalu pridelujejo etnične manjšine in za revne kmete
predstavlja ključni element v vsakodnevni prehrani in dohodek, ki ga
dobijo od prodaje na lokalnih trgih. Fonio je tudi eden izmed najbolj
uporabljenih elementov v tradicionalnih prireditvah, slovesnostih in
obredih, zlasti za etnične manjšine Bassaris, Bediks in Coniaguis.
Regije v kateri je pridelek fonia pomemben sta Fouta Djallon območje v
Gvineji in območje Akposso v Togi. V slednjem je fonio (imenovan) v prvi
vrsti predvsem pridelek žensk. Skupaj s črnim fižolom – cowpeas (Vigna
unguiculata) se uporablja za pripravo tradicionalnih jedi.

Po zaslugi znamenitega francoskega agronoma Rolanda Porteresa
(1906-1974) se fonio danes goji na zemljepisni širini med 8 in 140
severno od Senegala do jezera Čad. Dalje na vzhod ga izpodriva proso
(Eleusine coracana).
Po legendi ljudstva Dogon iz Malija o izvoru in nastanku vesolja je
fonio poznan tudi kot »po«, kar pomeni »kalček sveta«. Po njihovi
mitologiji je vrhovni stvarnik vesolja Amma ustvaril celotno vesolje iz
eksplozije enega samega zrna fonia, ki se je nahajalo znotraj »jajca
sveta«.

Kljub gospodarski in kulturni prednosti, fonio še vedno ni pridobil
statusa do katerega je upravičen. Zaradi pospešenih znanstvenih
raziskava je pritegnil pozornost mase zaradi okusa in raznovrstnih
hranilnih lastnosti. Evropska unija financira mednarodne raziskovalne
akcije, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti v zahodni Afriki.
Glavni motiv tega projekta z imenom FONIO je cilj široka množica
potrošnikov po vsem svetu, posledično pa pospešeno gojenje. Dvojni cilj
poganja te akcije in sicer spodbuditi lokalno konkurenčnost in
omogočiti, da bodo proizvodi iz fonia dovolj usposobljeni za izvozne
namene.

Navadno omenjen kot »žito za revne« fonio zdaj postaja vse bolj
»luksuzna hrana« za mnoge urbane potrošnike zaradi svoje visoke cene
(včasih dvojna cena riža). Visoko ceno pridelka pogojuje nizka
produktivnost postopkov obdelave, ki so pogosto rokodelske in ročne, 
kar posledično ovira razvoj izdelkov.

Viri:
http://inco-fonio-en.cirad.fr/african_cereal
http://fonio.cirad.fr/index.php/fonio_en
http://www.nap.edu/openbook.php?record_id=2305&page=59
http://informedfarmers.com/crops/cereal-grain-crops/fonio/

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook