Zanimivosti objavil

Gamsi

Ne vidimo jih prav pogosto, pa če prav radi zahajamo v gore. Ta prijetna gorska žival je ponos naše dežele, zato jo spoznajmo malo bolj podrobneje.

Gams je votlorog manjše rasti, v plečih je namreč visok do 75 centimetrov, barva kožuha pa se menja glede na letni čas. Poleti ima gams umazano rumeno rjavo do temno sivo dlako, pozimi pa ima dlako daljšo in je zato videti bolj robusten kot poleti, ko deluje precej vitek. Pri obeh straneh glave se mu od vrha gobca in preko oči vlečejo vajeti; to je široka temna proga, notranjost uhljev je bela, na čelu pa imata obajo predstavniki obeh spolov te vrste razvite rogove črne barve (roglje). V spodnjem delu so ravni, na vrhu pa zakrivljeni, pri čemer imajo samci debelejše roglje, ki so na vrhu bolj kljukaste oblike.

Roge, ki so pravzaprav kožna tvorba, začnejo pri gamsih rasti že v prvem letu. Starejše živali imajo na rogovih smolnate obloge, ki so najbrž nastale zaradi drgnjenja ob vejevje ter rušje. Kozli so večji od samic in tehtajo 25-30 kilogramov.

Kadar je poletje so gamsi aktivni zvečer in zjutraj, medtem ko pozimi ritem ni izrazito pravilen. Gamsi so zelo družabne živali in le stare živali moškega spola so samotarji. Največje trope naredijo koze s kozliči, spolno zreli kozli pa se družijo bolj ali manj le med seboj. Novembra in decembra,ko je čas prska (parjenja) je edini čas v letu, ko kozli pridejo k samicam, katerih brejost potem traja 25-27 tednov. Samica skoti maja enega do dva mladiča-tri je že izjema-in že po dveh urah se mladiči postavijo na noge, koza pa jih doji do konca koledarskega leta.

Življenjska doba gamsov je do 24 let in kot običajno, pripadnice ženskega spola živijo dlje. Ogrožajo jih le volkovi in risi-odrasle živali seveda, mladičem pa je hud sovražnik celo planinski orel. Med najpogostejše vzroke smrti the živali štejemo predvsem padce preko sten in smrt zaradi plazov, ter zajedalske bolezni. Pri teh boleznih je veliko gamsje slepote, ki je kužna, ter garje, ki jih povzročajo pršice in v slovenskih gorah se je že večkrat zgodilo, da so takšne bolezni gamsje trope zdesetkale.

Življenjski prostor gamsov so odprti skalnati predeli nad gozdno mejo, le pozimi se načeloma spuščajo nižje. V zadnjem stolejtu so se gamsi celo naselili v nižjih pasovih, razlaga za to spremembo pa je najverjetneje iztrebljenje nekaterih plenilcev.  Status te vrste je sicer stabilen, razširjenost pa obsega gorska območja severozahodne Španije, Pirenejev, Karpatov, Alp, Tater, balkanskih gora, Kavkaza in Male Azije, človek pa jih je naselil tudi v saško Švico, na Novo Zelandijo, severno Češko in v Schwarzwald  (Vir: http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=27 ).

Nina Pirc

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook