Kmetijstvo objavil

Gensko spremenjene ribe na trgu Evropske unije

Problem presežnega lova rib je v Evropski uniji »na tapeti« že dolgo
časa. Države članice Evropske unije so se sicer že leta 2002 dogovorile,
da bodo do leta 2015 prešle na trajnostni ulov. Vendar se 90 % staležev
rib še vedno preveč izkorišča. Ribolovne države po mnenju znanstvenikov
še vedno ulovijo za 34 % preveč rib za zagotovitev trajnosti. Komisija
je pred kratkim skušala z omejitvijo ulova rib za naslednjo leto
zagotoviti trajnost in stabilnost staležev. Komisarka za pomorske zadeve
in ribištvo Maria Damanaki je predlagala strožje omejitve zaradi
bojazni, da so trenutne ravni ribolova previsoke za ohranitev staležev
rib. »Kvote morajo biti v skladu z zavezanostjo EU trajnostnemu razvoju
na področju ulova rib,« je takrat poudarila komisarka.

Ulov rib v Evropski uniji je presežen tudi zaradi velikega
povpraševanja. Za zaščito lastnih staležev in obenem zadostitvi
povpraševanju se Evropska unija vedno bolj spogleduje z uvažanjem gensko
spremenjenih rib na evropski trg. Ta prizadevanja so očitno že v
postopku resnega razpravljanja in preverjanja, saj je Evropska agencija
za varnost hrane (EFSA) že postregla z obsežnim poročilom, kot
zaključkom raziskav, ki so potekale v okviru projekta že od januarja
2009. Raziskava je bila namenjena ocenitvi in določitvi okoljskih meril
za oceno tveganja uvedbe genetsko spremenjenih rib na trg Evropske
unije.

Poročilo agencije EFSA ugotavlja, da se kot najpogostejše spodbude
oblikovanja in gojenja gensko spremenjenih organizmov opredeljujejo
večja odpornost na bolezni, toleranca na različna okolja in gojenje
okrasnih rib. Agencija dalje ugotavlja, da so potencialni vnosi gensko
spremenjenih rib v okolje lahko preko pobega, namernega vnosa, izgube
med transportom ali iz raziskovalnih področij oziroma ustanov, namerni
vnosi za izboljšanje ribiških zmogljivosti, pobeg iz umetno ustvarjenih
ribogojnih področij ali ribogojnic ali z vandalizmom. Agencija v
poročilu definira in ovrednoti tudi morebitne škodljive učinke in
posledice sproščanja gensko spremenjenih rib v naravno okolje.
Ugotavlja, da so učinki in posledice odvisni od samih genskih sprememb
na organizmih in seveda med katere naravne vrste rib bi gensko
spremenjene ribe prišle; glavni ekološki učinki gensko spremenjenih rib
na naravne ribe pa so:
–    boljše razvojne zmogljivosti s tem večje preživetje gensko spremenjenih rib kot gensko nespremenjenih,
–    večje preživetje, rast in razmnoževanje gensko spremenjenih rib in
–    izpodrivanje gensko nespremenjenih rib iz njihovih naravnih habitatov

Pri raziskovanju možnih vplivov gensko spremenjenih rib na okolje je
EFSA uporabila dva načina, in sicer laboratorijski eksperiment in teste
na terenu z uporabo gensko spremenjenih ribjih nadomestkov. Celotno
poročilo agencije EFSA je zelo obsežno in v celotni dostopno na spletni
strani: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/69e.pdf. 

Nadzor nad gensko spremenjenimi organizmi pa je možen le v
laboratorijih. Ko smo jih enkrat sprostili v okolje, je njihova rast in
razvoj bolj kot ne izven človeškega nadzora. Prav tako ne moremo v
celoti dojeti, opredeliti in raziskati vseh možnih posledic in vplivov
vnašanja gensko spremenjenih organizmov in rastlin v naravno okolje,
zato je v tem sektorju znanosti potrebna velika previdnost, ki bi jo
mogoče spodbudilo večje zanimanje javnosti za to področje ter pozivanje
znanstvenikov ter političnih odločevalcev k odgovornemu,etičnemu
delovanju.

Viri:
http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/scdoc/69e.htm
http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/69e.pdf
http://ec.europa.eu/news/environment/100518_sl.htm

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook