Kmetijstvo objavil

Giancarlo Scotta za boljšo kakovost hrane in njeno konkurenčnost

Današnji problem, ki ogroža kakovost
živil je vse večja količina živil na policah v trgovskih centrih, ki so
ponaredki. V zadnjem obdobju se na svetovnem in evropskem trgu tudi pri
živilskih proizvodih pojavljajo številni ponaredki, čeprav je bila to v
preteklosti bolj praksa za industrijske izdelke tehnične narave. Največ
raziskovanja tega področja opravljajo organizacije potrošnikov v
Nemčiji, ki oblikujejo in dopolnjujejo seznam ponarejenih živil v
Nemčiji…

Današnji problem, ki ogroža kakovost živil je vse večja količina živil
na policah v trgovskih centrih, ki so ponaredki. V zadnjem obdobju se na
svetovnem in evropskem trgu tudi pri živilskih proizvodih pojavljajo
številni ponaredki, čeprav je bila to v preteklosti bolj praksa za
industrijske izdelke tehnične narave. Največ raziskovanja tega področja
opravljajo organizacije potrošnikov v Nemčiji, ki oblikujejo in
dopolnjujejo seznam ponarejenih živil v Nemčiji. Na njem so na primer
kozice, ki so v resnici stisnjene beljakovine iz rib in so samo videti
kot kozice, ponarejeni sir in šunka, ponarejeni pesto, vaniljev sladoled
s sintetičnim nadomestkom vanilje, čokoladni keksi brez čokolade in
ponekod tudi brez keksa, biološki kruh, v katerem je samo 60 odstotkov
polnozrnate moke, čeprav bi je v skladu s pravili moralo biti 90
odstotkov. Silke Schwartau iz potrošniške organizacije Hambrug je za
Spiegel povedala, da niso ponarejena le poceni živila, ampak tudi draga
hrana različnih blagovnih znamk.

Giancarlo Scottà, evropski poslanec, je pisec poročila o načelih
zagotavljanja kakovostne izbire živil v Evropski uniji, ki ga je
Evropski parlament podprl na plenarnem zasedanju 25. marca. »Zemlja je
naše življenje, ostati mora rodovitna in čista,« je menil poslanec, ki v
zagotavljanju kakovostne hrane vidi rešitev za preveliko izkoriščanje
kmetijskih površin. »Prihajam iz Veneta, regije, kjer je kakovost hrane
postala glavni motor razvoja turizma ter enološkega in gastronomskega
turizma. Okrog hrane se je razvilo celotno lokalno gospodarstvo,« pravi
poslanec Scottà. Prepričan je, da v Evropi obstajajo podobna območja, ki
bi jih bilo treba spodbuditi in postaviti na zemljevid.

Oznaka izvora omogoča, da lahko povežete določeno živilo z državo ali
regijo, kjer je proizvedeno. Na ta način se da potrošniku možnost
izbire. O kakovosti hrane potem lahko odloča. Poslanec Scottà doda, da
bi želel, da Evropska komisija opravi raziskavo o tem, kaj bi potrošniki
radi videli na oznakah na embalaži živil.

Sprejet je bil tudi predlog o evropski oznaki kvalitete, ki je bil
deležen ostrega nasprotovanja. Scottà o tem pravi, da: »Vsakič, ko
poskušaš kaj spremeniti, se moraš soočiti z veliko nasprotovanja. To ne
pomeni, da spremembe niso mogoče. Predlagali smo evropsko oznako za
izdelke, ki so gojeni in predelani v Evropi.«Težave pri tem določanju se
pojavijo z velikimi trgovskimi verigami. Te uvažajo hrano od povsod,
označujejo pa jo tako, kakor da je njen izvor v državi, kjer je bila
nazadnje predelana. To za potrošnika ni pregledno, otežuje pa tudi
sledljivost. Poročilo poslanca Scottà je poziv h kratki distribucijski
verigi.

In kaj lahko Evropska unija stori proti kmetijskemu piratstvu? Poslanec
Scottà se zaveda, da je trg lažnih živil v EU zelo velik, saj je vreden
več kot 52 milijard evrov. Pravi, da je to umazan denar, ukraden tistim,
ki so delali in ustvarjali. Zato bi morali imeti zelo ostre sankcije
tako znotraj kot zunaj EU. Evropsko komisijo poziva, naj v okviru
Svetovne trgovinske organizacije (WTO) pri hrani doseže enako zaščito za
zaščitene oznake izvora in zaščitene geografske oznake, kot velja za
vina.

Vir: www.europarl.europa.eu

OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook