Kmetijstvo objavil

GNOJENJE S HLEVSKIM GNOJEM

Hlevski gnoj ne vsebuje samo rastlinskih hranil. Prevoz hlevskega gnoja na njivo je lahko tudi dražji kot so vredna hranila v njem.

Hlevski gnoj najbolj potrebuje in tudi najbolje izkoristijo okopavine kot so krompir, koruza, pesa… . Uporabljamo ga lahko tudi za zelenjavo tako na polju kot tudi na vrtu. Med to zelenjavo sigurno sodijo kumare, zelena, kapusnice… .

Pri sadju pa ga potrebujejo predvsem jagodičevja. Potrebujejo pa ga tudi vinogradi, ki niso zatravljeni. Ko imamo pokrite zgoraj navedene potrebe lahko ostanek gnoja porabimo na njiva in pri koruzi. Zemlja prenese veliko hlevskega gnoja. Pri tem koliko bomo gnojili je odvisno od tega koliko gnoja imamo na razpolago. Če želimo ohraniti rodovitnost zemlje, moramo na njivah dodati toliko organske snovi kolikor se je na leto porabi. V grobem lahko rečemo, da s stališča humusa zadostuje, da okopavine pognojimo z 20 tonami/ha.

Na lahkih tleh je priporočljivo gnoj zaorati zgodaj spomladi. Izmed okopavin gnoj najbolje prenese koruza, ki je zaoran pred setvijo. S hlevskim gnojem gnojimo jeseni tudi za krompir in sladkorno peso. Če so tla plitva mora plitvo priti tudi gnoj. Že po nekaj urah ležanja izgubi gnoj veliko dušika. Včasih so morali na njivo voziti precej svež in nedozorel gnoj. Ta ima veliko večjo gnojilno vrednost kot hranilo rastline in manjšo kot vir humusa.  Hlevski gnoj zboljšuje zračnost težkih in mrzlih tal. Za tako zemljo je boljši gnoj, ki vsebuje več slame kot nastila. Če imamo na voljo vsaj nekaj dozorelega gnoja, le tega damo na lahka tla.

Gnojnica je seč živali, ki je načeloma pomešan z vodo. Ta pa odteka iz gnoja. Načeloma naj bi seč vsrkal nastil, ostanek pa gre v gnojnično jamo. Je pa gnojnica predvsem kalijevo in dušikovo gnojilo. Gnojnico je potrebno čimprej spraviti iz hleva v gnojnično jamo. Ker obstajajo različni načini spravila in različne razredčitve z vodo so lahko v gnojnici tudi različne količine hranil. Gnojnica, ki je dobro spravljena ima lahko veliko dušika.  Vsa hranila iz gnojnice hitro delujejo. Če jo polivamo po travniku mora biti razredčena z vodo. Polivamo jo v oblačnem vremenu. Nikakor pa ne v vetrovnem in prevročem vremenu.

Gnojevka je mešanica živalskih izločkov, torej blata in seča. Od krave dobimo na leto okoli 15 m3 nerazredčene gnojevke. Takšna gnojevka vsebuje 90% vode. Gnojevko je treba uporabiti neposredno pred setvijo. Gnojevko lahko uporabimo tudi za dognojevanje. Lahko pa gnojevko uporabimo tudi v kombinaciji z zaoravanjem slame strnih žit.

Če gnojevka ni v gnojni jami razredčena z vodo, moramo to storiti med prevažanjem. Je pa treba paziti, da si s tem ne nakopljemo prevelikih stroškov. Najprimernejši čas za uporabo gnojevke na njivah je neposredno pred oranjem spomladi. (VIR: knjiga Gnojenje,Mirko Leskovšek , Ljubljana : Kmečki glas, 1993)

 S.P.

 

.

 

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook