Kmetijstvo objavil

Gojenje kokoši v mestu – zakaj ne?

V Washingtonu, velemestu, ki ga vodijo birokrati, odvetniki in politiki,
torej popolnim nasprotjem podeželskega življenja, se skupina približno
dvestotih posameznikov bori s sosedi glede mestnih dovoljenj za gojenje
kokoši na dvoriščih. Vodja te skupine – Amanda Cundiff – je velika
zagovornica pridelovanja lastne hrane, s tem večje neodvisnosti in bolj
naravi prijaznega načina življenja.Nekatera večja mesta v državi Kalifornija v Združenih državah Amerike so
že spremenila pravila glede gojenja živali, z namenom poenostavitve
možnosti meščanov na primer za gojenje kokoši in pridelovanja lastnih
svežih jajc. Amanda Cundiff, ki si je že pred letom dni na vrtu za hišo
zgradila kokošnjak, pravi, da:” moramo prenehati povezovati kmetovanje
in gojenje kokoši z revščino.” Z enako mislečimi, ki so se opisali kot
gibanje za lokalno hrano, se trudi prepričati politične odločevalce, da
so kokoši tihe živali in da njihov iztrebek predstavlja odlično gnojilo
za zelenjavni vrt.

Število mestnih gojiteljev kokoši v Ameriki ni znano. Prodajalci kokoši
in kokošje hrane pa trdijo, da se število “vrtnih kmetovalcev” zvišuje,
kar naj bi kazali njihovi prodajni rezultati. Podjetje s perutnino iz
Teksasa beleži zvišanje povpraševanja po kokoših s strain t.i. vrtnih
kmetovalcev iz manj kot dveh odstotkov na kar petintrideset odstotkov v
lanskem letu. Predvidevajo, da so se ljudje vrnili k gojenju svoje
perutnine predvsem zaradi slabše ekonomske situacije.

V Washingtonu je v vprašanja glede dovoljenj gojenja kokoši na vrtovih
posegel kongresnik Tommy Wells, saj je ugotovil, da trenutna pravila
močno omejujejo možnost gojenja perutnine v mestnih soseskah, ki imajo
manjše vrtove. Zato je spisal Akt o kmetovanju v mestu 2009, ki
dovoljuje gojenje kokoši pod pogojem pridobitve vsaj 80% strinjanja
najbližjih sosedov. Gibanje za lokalno hrano z rešitvijo ni zadovoljno,
saj pravijo, da so prepričani, da večina meščanov ne želi videza in
občutka podeželja v svoji okolici, čeprav jih na primer kokoši ne bi
motile oziroma jih ne bi opazili. Da bi pridobili čim širšo množico
ljudi na svojo stran, so pričeli s kampanjo osveščanja ljudi o mestnem
kmetovanju in njegovih učinkih. V okviru tega so oblikovali spletno
stran www.urbanchickens.net. Povsod pa radi poudarijo, da je pozitivne
učinke mestnega kmetovanja že pred časom prepoznala prva dama ZDA,
Michelle Obama, ki je na trati pred Belo hišo uredila velik zelenjavni
vrt in pozvala druge meščane, naj sledijo zgledu in naj svoje skrbno
negovane trate uporabijo tudi v bolj priročne namene.

Ideja o mestnem kmetovanju pa se ne konča pri gojenju kokoši za jajca
ali zelenjave na lastnem vrtu; največji ameriški mestni navdušenci
pridelovanja lastne hrane se spogledujejo že s čebelarjenjem. Eden od
idejnih vodij projekta pravi, da je čebelarjenje v mestih verjetno
naslednji korak k mestnem kmetovanju, nikakor pa ne zadnji. Pristavi še,
da se zavedajo, da bo čebelarjenje kot hobi sprožilo še večje
nasprotovanje zagrizenih meščanov.

Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook