Gospodarji obračajo hrbet vinogradom

Gospodarji obračajo hrbet vinogradom Biljenske griče, največji vinograd v Sloveniji, smo v času trgatve gledali v dveh prizorih: na prvem v trgatvi, na drugem pa kot zanemarjeno puščo, na kateri je trti namenjen bridki konec … Okoliščine dajejo slutiti, da bo tako žalostnih slik v vinogradih v Vipavski dolini še veliko več. Do 15. septembra, ko se je iztekel rok, je vloge za trajno opustitev vinogradov vložilo približno sto njihovih lastnikov, vrhpoljska trsnica še nikoli ni prodala tako malo trsov …

Tisti neveseli prizor na Biljenskih gričih je seveda posledica tako imenovane zelene trgatve, ki so jo delavci Agroinda, lastnika vinogradov, opravili spomladi. Del vinogradov so enaki usodi prepustili že lani.

Kot pravi predsednik uprave družbe Agroind Vipava 1894 Joško Ambrožič, so letos zeleno trgatev opravili na dobrih 40 od nekaj več kot 200 hektarjev vinogradov. Vzroki za to pa niso le težki časi, ki pestijo klet, pojasnjuje Ambrožič: »Tako lani kot letos smo se za ta ukrep odločili v vinogradih z zelo starimi trtami merlota. Že tako so bile zelo redko posajene, približno dva tisoč na hektar, danes pa jih posadimo od pet do šest tisoč. Medtem jih je veliko odmrlo in v takšnem vinogradu obdelava ni ekonomična,«

Žrtev zelene trgatve je pretežno merlot, ki prav na Biljenskih gričih dosega kakovost, v ponos vipavskemu vinogradništvu. »Merlot Biljenski griči Lanthieri je iz vinogradov Biljenski griči, ki imajo veliko toplih, sončnih dni, kar omogoča bogato sestavo v grozdnih jagodah,« predstavlja Agroind svojo najimenitnejšo blagovno znamko lanthieri. Ali ni greh to zapraviti, porečejo poznavalci, ki bi pričakovali obnovo vinogradov z merlotom, pri čemer pa ne zaostajajo sorte modri pinot, cabernet sauvignon, malvazija, sauvignon, laški rizling in rumeni muškat.

»To je še ena zgodba. Vinograde smo obnavljali do leta 1996, nazadnje prav z merlotom. Potem se je pojavil problem z denacionalizacijo zemljišč. Vsa imamo sicer v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in to za celoten kompleks. Toda pokazalo se je, da imamo opravka z množico denacionalizacijskih upravičencev, ki zadev še nimajo rešenih. Obnoviti bi morali približno sto hektarjev vinogradov. Da bi se dela lahko lotili, smo leta 2002 kompleks razdelili na štiri tako imenovane podkomplekse in vsaj na enem naj bi zbrali lastnike oziroma denacionalizacijske upravičence, ki bi soglašali z obnovo. Toda povsod so postopki še v teku. Brez njihovega soglasja pa ne moremo nikamor,« zaplete pojasnjuje predsednik uprave Agroinda.

Kot dodaja, v takšnih razmerah vinograda ni moč kupiti oziroma prodati, zastale so tudi pobude izpred nekaj let o oblikovanju še drugačne ponudbe znamenitih gričev – z reprezentančnim objektom, manjšo kletjo, možnostjo rekreacije, s kulinariko …

Letos so slovenski vinogradniki vložili vloge za zeleno trgatev na 110 hektarjih vinogradov, od tega kar za 103 hektarje v Vipavski dolini. Poleg Agroinda samega gre v veliki večini za njegove pogodbene dobavitelje grozdja.

To pa še ni vse. 15. septembra se je iztekel rok za prijavo trajne opustitve vinogradov, kar pomeni praviloma njihov konec. Po doslej znanih podatkih so v Sloveniji vložili 300 vlog (za koliko površin še ni znano). In spet izstopa Vipavska dolina, približno tretjina jih prihaja od tam. Zaskrbljujoč je tudi podatek o obnovi vinogradov. Da bi v Vipavski dolini s približno 2500 hektarji vinogradov zagotovili njihovo enostavno reprodukcijo, bi jih morali letno obnoviti vsaj 85 hektarjev. Letos so jih vsega nekaj več kot 20 hektarjev.

Še leta 2004 je Trsničarska zadruga Vrhpolje samo primorskim vinogradnikom prodala 800.000 trsov. Letos jih je dober milijon dobavila vsem slovenskim, od tega primorskim le 150.000. »V 24 letih, kar delam v trsnici, je to rekordno malo,« nam je povedal direktor Trsničarske zadruge Jože Žgur. Obnova se krči zlasti v Vipavski dolini, pa tudi v Goriških Brdih, nekoliko bolj vztrajni pa ostajajo vinogradniki v slovenski Istri in na Krasu.

Za zeleno trgatev se v Vipavski dolini odločajo večinoma kmetje, ki grozdje oddajajo Agroindu, in tisti, ki imajo prepolne kleti. Odškodnina za hektar znaša 1552 evrov. Stopnja podpore za trajno opustitev vinograda pa je odvisna od prijavljene količine pridelka in drugih dejavnikov. Giblje se med 1600 in celo 7000 evri. V obeh primerih pa mora vinogradnik izpolnjevati določene pogoje.

Vir: Primorske novice, ponedeljek 4. oktobra 2010

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook