Čebelarstvo objavil

Gozdno medenje

Verjamem, da se je vsakemu izmed nas,
ki hodimo po gozdu, že kdaj zgodilo, da je zaznal močno šumenje, ki je
prihajalo iz krošenj dreves. Očitno je, da to šumenje povzročajo
žuželke, predvsem čebele, ki obletavajo drevesa. Po navadi obletavajo
javor, akacijo ali lipo, pogosto pa se zgodi, da obletavajo iglice jelke
ali smreke pa tudi vrhove borovcev. In tako začnemo govoriti o gozdni
paši. Predvsem čebelarji govorijo o gozdni paši takrat, ko čebele
nabirajo medičino na cvetovih pa tudi, ko jo nabirajo na iglicah. Čebele
nato nabrani sladki sok predelajo, obogatijo in skladiščijo  v celicah
satja. Na akaciji, kostanju ali lipi nabrano medičino predelajo v
cvetlični med, na smreki, hoji ali boru pa nabirajo mano, iz katere
dobimo manov med ali manovec. Med obema omenjenima je kar velika
razlika. Največja razlika je tudi v tem, da se mana na iglavcih pojavlja
neredno, tako da čebelar nikoli ne ve, ali mu bodo čebele na gozdni
paši  napolnile medišča. Velik razlog za kaj takega so kaparji in lubne
ušice, ki posredujejo mano. So nekak vmesni člen med drevesom in
čebelami. Lubne ušice namreč rastlinski sok, ki se pretaka skozi njihova
telesa, oplemenitijo, mano, ki jo nabirajo čebele, pa le te ponovno
obogatijo. Vse to pa se dogaja le takrat, kadar se te ušice pojavijo v
velikih količinah.

Medičina, ki jo nabirajo čebele na cvetju in gozdna mana sta istega
izvora.  Manovci so na splošno temneje obarvani, kakor cvetlični med.
Imajo tudi višjo kislinsko stopnjo, ki jih v precejšni meri varuje pred
pregrevanjem, imajo znatno več rudninskih snovi, med njimi zlasti
mangana, železa in kobalta, v njih je tudi več fruktoze ali sladkega
sladkorja zaradi česar se počasneje kristalizirajo. Na splošno imajo
gozdni medovi tudi višjo baktericidno vrednost. Pravimo torej, da je
veliko odvisno od ušic in kaparjev. Upoštevati pa moramo tudi druge
dejavnike.

Predvsem je pomembno, kakšne reliefne značilnosti in nadmorska višina
velja za območje, ki ga koristijo naše čebele. Dobro je tudi vedeti ali
gre za osojno ali prisojno lego.  V Sloveniji poznamo več vrst kaparjev,
ki so med seboj podobni,vendar se zadržujejo na različnih drevesnih
vrstah. Mnogo dejavnikov torej vpliva na gozdno medenje, najpomembnejši
pa so predvsem tisti živi, ušice ter kaparji. Nihče izmed čebelarjev ne
more napovedovati, kdaj bodo čebele nabrale gozdno mano, zato je toliko
bolj cenjena.

Čebele in njihove družine so pomemben del našega sveta. Njihovo delo je
neizmerno in pomembno je, da jih znamo ceniti vsi, ne le čebelarji. Kdaj
pa kdaj je dobro, da ne vemo vsega in da nas presenetijo v pozitivnem
smislu, seveda.

In, kadar bomo spet hodili po gozdu in poslušali šumenje v krošnjah
dreves, pomislimo na čebele in na gozdno medenje, saj morda ravno takrat
čebele nabirajo mano. In mi, ki nismo čebelarji se lahko veselimo, da
imamo priložnost poskusiti ne le cvetličnega, temveč tudi gozdni med, ki
je tako redek. In pravzaprav, pomeni priložnost, privilegij, ne
pravilo.

Objavil/a Urška Gričnik
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook