Zanimivosti objavil

Gozdovi Slovenije: mnogostranski viri

Včasih so bili ljudje z gozdom veliko
bolj povezani, kot smo danes. Pa vendar je veliko ljudi, ki se večkrat
odpravijo v bližnji gozdiček, da se naužijejo svežega zraka in miru, da
naberejo morda nekaj borovnic ali gob, ali pa da poiščejo nekaj
materiala za praznično okrasje. Kljub hitremu tempu življenja in
pomanjkanju časa torej nismo pozabili, kaj dobrega nam gozd lahko
ponudi, še posebno tedaj ne, ko je treba zakuriti v kaminu.

Prevečkrat pa pozabimo, da gozdovi niso
samoumevni, ter da so občutljivi ekosistemi, ki jih onesnaževanje in
negospodarno ravnanje lahko zelo prizadene. Zato je prav, da se zavedamo
pomembnosti gozdov in kako lahko pripomoremo k temu, da jim bomo
ohranili.

Definicije gozda so različne, Zakon o
gozdovih iz leta 1993 pa gozd označi kot zemljišče, ki je poraščeno z
gozdnim drevjem v obliki sestoja ali tudi z drugim gozdnim rastjem, ki
pa zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Pod gozd štejemo še zemljišča,
ki so v fazi zaraščanja in so v prostorskem delu gozdnogospodarskega
načrta kot gozd tudi določena. Upoštevajoč ta zakon gozd niso posamično
gozdno drevje ali skupine gozdnega drevja, ki poraščajo površino manjšo
od 5 arov, obrečni in protivetrni pasovi drevja, ki niso samorodni,
parki, drevoredi in plantaže z gozdnim drevjem. Prav tako pod gozd ne
štejemo ograd za gojenje divjadi in pašnikov, ki so porasli z gozdnim
drevjem, če se uporabljajo za pašo, ne glede na vpis v kataster.

Že od začetka poseljevanja območja
današnje Slovenije so bili ljudje, ki so tukaj živeli, z gozdom zelo
povezani, saj so ga morali krčiti, da so pridobili površine za naselitev
ter za obdelovanje. Z lesom iz gozda so si izdelovali prebivališča,
kasneje pa so z lesom tudi trgovali, dobrine iz gozda pa so pomenile,
kot še danes, popestritev jedilnika.

Skozi čas se je na območju Slovenije,
kjer drugih naravnih bogastev razen gozda ni prav veliko, razvilo dobro
gozdno gospodarjenje, poleg tega pa ima gozd še vedno tudi druge
funkcije. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, takoj za
Finsko in Švedsko, površina gozdov pri nas pa že več kot 130 let
narašča. To se dogaja predvsem zaradi opuščanja kmetijstva na težje
dostopnih predelih in odseljevanje podeželskega prebivalstva v mestno
okolje.

Na območju naše dežele je več kot 300
avtohtonih lesnatih rastlin, od tega je okoli 70 avtohtonih drevesnih
vrst. Glede na to, kako majhna je Slovenija so taka dejstva zelo
presenetljiva, še posebno ugotovitev, da take pestrosti ne dosega (razen
nekaterih delov Balkanskega in Apeninskega polotoka) nobeno drugo
območje v Evropi.

Če se dejstvom o gozdovih pri nas malo
bolj posvetimo, lahko ugotovimo, da je gozd vse kaj več kot množica
dreves. Predvsem so gozdovi lahko vir zaslužka, možnost za rekreacijo,
hkrati pa tudi vir zanimivega znanja. Od nas pa je odvisno, kako bomo
tak vir izkoristili.

 Objavil/a Nina Pirc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook