Kmetijstvo objavil

Hmelj v letu 2008

Leto 2008 je bilo za rast in raz­voj
hme­lja ugod­no. Bilo je nad­pov­preč­no to­plo leto z izredno
vi­so­ki­mi tem­pe­ra­tu­ra­mi v dru­gi po­lo­vi­ci ju­li­ja. Zna­čil­na
so bila ve­li­ka tem­pe­ra­tur­na ni­ha­nja; tem­pe­ra­tu­re so se v
po­sa­mez­nih ob­dob­jih sko­ko­vi­to po­vi­ša­le ali pad­le (tudi do 10
°C)

Rast­li­ne so v ve­či­ni na­sa­dov priš­le do vrha opo­re, še po­seb­no
lep ha­bi­tus so raz­vi­le rast­li­ne na laž­jih tleh. Za­ra­di obi­lice
pa­da­vin v ju­ni­ju in ju­li­ju pa so os­ta­le slab­še raz­vi­te
rast­li­ne na tež­jih tleh, kjer po­ne­kod tudi niso do­se­gle vrha
opo­re. Slab­še raz­vi­te rast­li­ne z ož­jim ha­bi­tu­som in manj
cvet­ne­ga na­stav­ka pa so bile tudi v hme­ljiš­čih na ob­moč­ju
Bra­slovč, ki jih je zelo pri­za­de­lo lan­sko av­gu­stov­sko neur­je.
Sko­raj v vseh na­sa­dih smo be­le­žili cve­te­nje hme­lja v
po­no­vi­tvah, kar se je odra­ža­lo tudi v nee­na­ko­mer­nem
do­zo­re­va­nju.

Si­cer pov­preč­ne vre­men­ske raz­me­re, a mo­ker ju­lij
Pov­preč­na tem­pe­ra­tu­ra od za­čet­ka apri­la do kon­ca av­gu­sta je
bila 16,4 şC, kar je za do­bro sto­pi­njo več od dol­go­letnega
pov­prečja. April je bil za 0,7 şC to­plej­ši kot v dol­go­letnem
pov­prečju, maj pa za 1,6 şC. Gle­de na tem­pe­ra­tu­re je bil naj­bolj
raz­no­lik ju­nij. Dru­ga de­ka­da tega me­se­ca je bila za 1,2 şC
hlad­nej­ša, kot je dol­go­let­no pov­preč­je za ta čas, mi­ni­mal­na
dnev­na tem­pe­ra­tu­ra je bila 9,9 şC. Po­tem pa smo v zad­njih
de­se­tih dneh ju­ni­ja be­le­ži­li izredno vi­so­ke tem­pe­ra­tu­re.
Ve­či­no dni v tem ob­dob­ju je mak­si­mal­na dnev­na tem­pe­ra­tu­ra
pre­se­gla 30 şC, pov­prečna tem­pe­ra­tu­ra je bila za 4,6 şC viš­ja,
kot je dol­go­let­no pov­preč­je. To­plo vre­me se je na­da­lje­va­lo
tudi v ju­li­ju, a mak­si­mal­ne dnev­ne tem­pe­ra­tu­re so samo še
šti­ri­krat pre­se­gle 30 şC. Po­dob­no vre­me gle­de tem­pe­ra­tur se
je na­da­lje­va­lo tudi v av­gu­stu.
V rast­ni se­zo­ni hme­lja je pad­lo 713 mm pa­da­vin, kar je za 124 mm
več v pri­mer­ja­vi z dol­go­let­nim pov­preč­jem, ven­dar so bile
pa­da­vi­ne ča­sov­no, ko­li­čin­sko in kra­jev­no zelo nee­na­ko­mer­no
raz­po­re­je­ne. Mno­go­krat je de­že­va­lo v na­li­vih in neur­jih, ki
jih je sprem­lja­la tudi to­ča, ki nas je pr­vič pre­se­ne­ti­la že v
maju. Naj­manj pa­da­vin je pad­lo v maju, in si­cer 47 mm. V ob­dob­ju
od 2. ju­ni­ja do 24. av­gu­sta je pad­lo 591 mm, kar je 83 od­stot­kov
vseh pa­da­vin v tej rast­ni se­zo­ni. Sko­raj brez pa­da­vin pa je bil
čas, ko je po­te­kalo obi­ranje hme­lja.

Zo­pet pu­sto­ši­la neur­ja

Vsa pri­de­lo­val­na ob­moč­ja hme­lja v Slo­ve­ni­ji in sko­raj vsa
hme­ljiš­ča pa je pri­za­de­la to­ča tudi v letu 2008. Še po­seb­no hudo
neur­je s to­čo je bilo 15. av­gu­sta na ob­moč­ju Ptu­ja in 23.
av­gu­sta na ob­moč­ju Bra­slovč, ko je bilo po­nov­no uni­če­nih oko­li
60 hek­tar­jev na­sa­dov hme­lja. Na ob­moč­ju ob­čin Ža­lec in Voj­nik
je ve­ter po­drl tudi tri žič­ni­ce v skup­ni po­vr­ši­ni 12
hek­tar­jev.

Do­zo­re­va­nje hme­lja

Sa­vinj­ski gol­ding je do­zo­rel okoli 15. av­gu­sta, ker pa so se
hme­ljiš­ča savinj­ske­ga gol­din­ga po zre­lo­sti med sabo zelo očit­no
raz­li­ko­va­la, smo pri­po­ro­ča­li, da se hme­ljar­ji o začet­ku
obi­ra­nja od­lo­ča­jo in­di­vi­dual­no gle­de na sta­nje v nji­ho­vih
hme­ljiš­čih in ve­li­kost po­vr­ši­ne pod to sor­to ozi­ro­ma
pri­ne­se­jo vzo­rec v ana­li­zo na IHPS ali po­kli­če­jo
spe­cia­list­ko za hme­ljars­tvo. Au­ro­ra je do­zo­re­la 25. av­gu­sta.
Pred tem smo pri­po­ro­ča­li, da hme­ljar­ji z obi­ra­njem auro­re ne
hi­ti­jo in po­ča­ka­jo, da prei­de v fazo teh­no­loš­ke zre­lo­sti. V
zad­njih dneh av­gu­sta ozi­ro­ma pr­vih dneh sep­tem­bra sta na
opa­zo­va­nih lo­ka­ci­jah teh­no­loš­ko do­zo­reli tudi sor­ti mag­num
in bobek, ra­zen na Ko­roškem, kjer je bil pre­hod teh dveh sort v
teh­no­loš­ko zre­lost ne­kaj dni pozneje. Pred­vsem na­sa­di bobka so
bili zelo nei­ze­na­če­ni gle­de zre­lo­sti. V pr­vih dneh sep­tem­bra
je teh­no­loš­ko do­zo­re­la nova slo­ven­ska sor­ta 279D112, med 10. in
15. sep­tem­brom pa še cele­ia.

Pri­ča­ko­va­li smo ve­lik in ka­ko­vo­sten pri­de­lek

Na pod­la­gi enačb za na­po­ved pri­del­ka gle­de na vre­men­ske
raz­me­re do sre­di­ne ju­li­ja in gle­de na štet­je cve­tov pri
posamez­nih sor­tah na več lo­ka­ci­jah smo ju­li­ja na­po­ve­da­li, da
bo pri­de­lek savinj­ske­ga gol­din­ga od 1052 do 1951 kg/ha, na­po­ved
za pri­de­lek auore pa je bila od 1141 do 2832 kg/ha. Pri­ča­ko­va­li
smo to­rej, da se bo pri­de­lek gle­de na lo­ka­ci­jo in lo­kal­ne
vre­men­ske raz­me­re zelo raz­li­ko­val. To se je v ča­su obi­ra­nja
tudi po­tr­di­lo, kaj­ti tudi de­jan­ski pri­del­ki so se pri auro­ri
gi­ba­li zno­traj na­po­ve­da­nih ko­li­čin.
Bar­ba­ra Čeh, In­šti­tut za hme­ljars­tvo in pi­vo­vars­tvo
Slo­ve­ni­je, Ire­na Friš­ko­vec, KGZS, Kme­tij­sko goz­dar­ski za­vod
Ce­lje 

Vir: Kmečki glas

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook