Kmetijstvo objavil

Hmeljarstvo in ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu

O hmelju se v Sloveniji pojavijo podatki že v 12. stoletju, v drugi polovici 19. stoletja pa lahko govorimo o začetkih sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini. Takrat je bil namreč zasajen prvi nasad hmelja. Leta 1886 se je začela pridelava savinjskega goldinga, prva hmeljarna pa je bila ustanovljena leta 1902. Po drugi svetovni vojni se je ustanovila še hmeljarska zadruga, ki je skrbela za prodajo hmelja in obnovo nasadov.

 

Danes je Slovenija v samem vrhu po količini pridelanega hmelja, pridela se namreč kar 2 do 3% odstotke svetovnega pridelka hmelja. Seveda ta količina ni namenjena samo slovenskih pivovarnam (tu ostane le 5 do 10%), temveč se večino izvozi predvsem na zahodne trge.

 

Kar pa se tiče varjenja piva pri nas, pa podatki o tej dejavnosti segajo v 13. stoletje, hitro širjenje pivovarn pa se je zgodilo konec 19. stoletja. Ker je hmeljarstvo sâmo spadalo med kapitalsko in delovno najintenzivnejše kmetijske panoge, so kmetje po drugi svetovni vojni ustanovili raziskovalno organizacijo, ki se je posvetila raziskavam na področju žlahtnih vrst hmelja, varovanja pred škodljivci in boleznimi ter razvoju pivovarske tehnologije.

 

Še danes je hmeljarstvo in pivovarstvo pri nas pomembno, na kar kaže tudi ustanovitev Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Ekomuzej nudi pregled hmeljarstva Spodnje savinjske doline, hmeljarskih šeg, ter vpogled v socialni in družbeni položaj obiralcev hmelja ter hmeljarjev. Obiskovalci lahko spoznajo, kako je potekalo hmeljarsko delo, kakšna je bila v tej panogi obleka, kakšna prehrana in življenje na splošno. Hmeljarsko tehnologijo si je mogoče ogledati na več lokacijah na hmeljarskih kmetijah po vsej savinjski regiji, novejše tehnologije pa so predstavljene na poskusnih nasadih hmelja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, ter prav tako na kmetijah, ki se s hmeljarstvom ukvarjajo še danes.

 

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva pa ni le privlačen za obiskovalce, temveč ima posebno vlogo pri promociji hmeljarstva v Sloveniji, pa tudi v tujini seveda. Vsekakor promocijo spodbujajo prireditve, skozi katere se prikaže oblike dela s hmeljem, faze rasti, obiranja in sušenja hmelja. Te prireditve so na primer Dan hmeljarjev, Obiranje hmelja na star način,  Začetek obiranja hmelja, Pohod po hmeljski poti in Hmeljarski likof.

 

Če vas hmeljarstvo in pivovarstvo zanima, vam torej ni na voljo le suhoparna literatura, temveč lahko to dejavnost spoznate tudi v živo.

 

Nina Pirc

Vir:http://www.ekomuzej-hmelj.si (28.09.2011)

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook