Hrana se je januarja spet podražila

Pa tudi brezalkoholne pijače, oboje za 2,4 odstotka. Na to so vplivale
za skoraj deset odstotkov višje cene zelenjave in za štiri odstotke
dražje sadje. Mleko, mlečni izdelki in jajca so se podražili za skoraj
tri odstotke, olja za dva, sladkor in meso pa za dober odstotek in pol.
Tudi kruh se je za malenkost podražil, le cene rib so malce padle.
Čeprav se hrana draži, pa od tega slovenski kmetje – vsaj tako
zatrjujejo – nimajo nič. Franc Kučan iz sindikata kmetov pravi, da
kmetje za izdelke dobivajo že leta enako vsoto denarja, trgovci pa ob
tem zvišujejo rabat, ki naj bi za kruh znašal že 37 odstotkov.Zaradi sprenevedanja trpimo potrošniki

Večina vpletenih v verigo »od zemlje do potrošnika« meni, da je
treba področje urediti. Kako, pa je že druga pesem. Minister za
kmetijstvo Dejan Židan in predstavnik sindikata kmetov zagovarjata
uvedbo kodeksa, ki bo lahko tudi sankcioniral. Tako si trgovci ne bi
mogli več privoščiti tudi 50- ali 55-odstotne marže. Trgovinska zbornica
je ob tem prepričana, da je dovolj le prostovoljni kodeks, brez
sankcij. Zanika namreč, da bi si trgovci z maržami in rabati trgali tako
velike kose pogače, kot se govori. Odločitev je toliko težja, ker je
ureditev področja zelo netransparentna, na vseh bregovih pa je opaziti
veliko sprenevedanja. Zato verjetno en sam zakon ne bo dovolj. Nekateri
strokovnjaki razmišljajo o celem spektru regulatorjev za ureditev te
kompleksne težave.

Kmetov je vse manj, delajo vse več

Statistični kazalci v kmetijstvu za lansko leto sicer kažejo,
da se je faktorski dohodek (neto dodana vrednost, ki so ji odšteti drugi
davki na proizvodnjo in prištete druge subvencije na proizvodnjo)
zvišal za skoraj sedem odstotkov, za kar sta v največji meri kriva višja
vrednost kmetijske proizvodnje in manjša zaposlenost. No, po drugih
ocenah se je vrednost kmetijske proizvodnje lani v primerjavi z letom
2009 zvišala za 3,6 odstotka; na račun večjega obsega proizvodnje in
višjih cen – na področju živinoreje (najbolj se je zvišala vrednost
prireje mleka), predvsem pa pri rastlinah. Cene na zelenem področju
rastlinske pridelave so se najbolj zvišale za žita, pa tudi krompir,
zelenjadnice in sadje so se podražili. Znižale pa so se predvsem cene
industrijskih rastlin. Obseg pridelave je bil večji kot v predhodnem
letu pri žitih, industrijskih rastlinah in sadju. In to – kot kaže – z
manj človeške moči. Po ocenah se namreč zaposlenost
v kmetijstvu znižuje, kar naj bi veljalo tako za plačano kot neplačano
delovno silo.

Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook