Konjeništvo objavil

Imeti občutek za konja

Sredi Prvačine se nahaja kmetija Na hribu, katera ima edinstveno  ponudbo. Poleg šole jahanja v kavbojskem stilu za vse generacije nudi tudi terapijo s konji. Konji pomirjajo in človeka popeljejo v povsem drug svet že samo z energijo, ki jo oddajajo.

Mlada zakonca Alan in Ozana Leban skrbita za štirinajst konj pasme quarter horse, saj je ravno ta pasma izredno primerna za terapijo. Konjem delajo družbo še prašiči, vietnamska pujsa, kokoši, mačke in pes. Alan že šest let uči jahati poleg tega vodi eno ali večdnevne izlete s konji. »Westerna ali kavbojski način jahanja, ki pomeni jahanje na terenu, je pri ljudeh izredno priljubljen.«

Alan se je s konji pričel ukvarjati leta 1991, ko je opravil tečaj v eni izmed jahalnih šol v Ljubljani. »Kot ljubitelj adrenalina in hitrosti sem se nato začel zanimati za hitre konje. Leta 1994 sem si nabavil prvega angleškega polnokrvnega konja galoperja. To so konji, ki jih ima tudi britanska kraljica, namenjeni pa so predvsem za dirke na 1200 in 1600 metrov. S to pasmo sem bil povezan do leta 2002. Dirkali smo tam, kjer so imeli hipodrome, recimo v Ljubljani, Kočevju, Zagrebu. To je šport, ki te popolnoma zasvoji. Konj ob tem namreč doseže hitrost okoli 75 kilometrov na uro,« se Alan navdušeno spominja svojih začetkov.

Pri Lebanovih so se nato navdušili nad quarterji. To so najnižji toplokrvni konji, ki so tudi najhitrejši konji na svetu, Alan in Ozana pa sta ena izmed približno stotih rejcev v Sloveniji. »Ti konji so sposobni največjo hitrost pridobiti na dolžini dvajsetih metrov, na dolžini petih metrov pa se lahko ustavijo. To so na splošno najboljši in najhitrejši konji, so zelo nizki, saj njihova plečna višina meri meter in pol. v povprečju imajo 400 do 500 kilogramov, namenjeni pa so pregonu živine. Mi smo se za to pasmo konj odločili predvsem zato, ker ga dopoldne lahko jahajo otroci, popoldne se z njim sprosti oče, zvečer pa ga lahko vpreže še stari oče.«

Quarter je nastal s križanjem arabskih, berberskih in turških žrebcev z angleškimi polnokrvnimi kobilami. To je mišičast in močan konj, odlikuje ga izredno harmonična telesna zgradba. Skupaj s pionirji je utiral pot po divjem zahodu, vlekel vozove, čuval in zbiral črede  goveda. Ime je dobil po dirki »a quarter mile race« (402 m). V svetu je registriranih že več kot 4 milijone konj te pasme.

Ozana, ki je po poklicu veterinarka in svojim konjem lahko nudi popolno veterinarsko oskrbo o pasmi pravi: »Otroci imajo to pasmo izredno radi, ker so konji obvladljivi. Niso tako visoki, zato se na njih počutijo varne, lahko grejo z njimi na celodnevne izlete, ker so zelo udobni za ježo. Konja si sicer lahko privošči marsikdo, saj se ga lahko dobi tudi zastonj, težko pa je imeti občutek za konje, da ga čutiš, doživiš, da ga ne poistovetiš s sabo, ampak poznaš njegove potrebe in jih uspeš zadovoljiti.«

Vir:

Goriška, januar 2013

 Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

1

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook