Kmetijstvo objavil

Indeksi cen inputov v kmetijstvu, podrobni podatki, Slovenija, avgust 2008

Cene inputov v kmetijstvu so bile v avgustu 2008
povprečno za 0,1 % višje kot v juliju 2008 in hkrati za 24,2 % višje kot
v avgustu 2007.

Pridelek strnih žit količinsko dober
Letošnji
pridelek najpomembnejših krušnih žit, pšenice in pire, je s 160 tisoč
tonami kar za petino večji od pridelka, doseženega v letu 2007, kljub le
za desetino večjim površinam. Večji pridelek kot v letu prej so
pospravili tudi pridelovalci dveh pri nas vedno bolj razširjenih krmnih
žit, ječmena in tritikale. Letošnji skupni pridelek ječmena je 75 tisoč
ton, kar je v primerjavi z lanskim za 15 % več in kar za 35 % več kot
znaša povprečno pridelana količina zadnjih desetih let. Pridelek
tritikale je v primerjavi z lanskim letom večji za desetino. Pridelek
dveh pri nas manj razširjenih vrst strnih žit, rži in ovsa, pa je bil v
primerjavi z letom prej manjši (za 17,1 % oz. za 10,1 %). Površine z
ržjo se vsako leto zmanjšajo še za nekaj hektarjev (v zadnjih desetih
letih so se zmanjšale za 42 %), površine z ovsom pa ostajajo približno
enake.

Slabši pridelek oljne ogrščice, krmnega graha in zgodnjega krompirja Za
40 % slabši skupni pridelek oljne ogrščice kot v letu prej je posledica
tako manjših površin s to kulturo kot tudi slabše letine. Na za 17 %
manjših setvenih površinah kot v letu 2007 je bil dosežen tudi za 11 %
slabši povprečni pridelek na hektar. V letošnjem letu je bil pospravljen
za približno 30 % manjši pridelek krmnega graha kot v letu prej, a so
bile s to kulturo posejane tudi precej manjše površine (za 38,5 %). Za
petino manjši od lanskega je bil tudi letošnji pridelek zgodnjega
krompirja (posajen pa je bil tudi na manjših površinah).

Pridelek zgodnjih sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih zelo slab, v ekstenzivnih nekoliko boljši

Pri
izračunu količine pridelka zgodnjega sadja v intenzivnih sadovnjakih
smo letos upoštevali podatke o velikosti površin s sadjem, pridobljene
iz Registra intenzivnih sadovnjakov pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, pri izračunu pridelka zgodnjega sadja v
ekstenzivnih sadovnjakih pa podatke o številu dreves, pridobljene z
Raziskovanjem strukture kmetijskih gospodarstev 2007.

Spomladanska
pozeba in poznejša neurja s točo so še posebno slabo vplivala na
pridelek zgodnjih sadnih vrst. Vse zgodnje stebelne sadne vrste,
marelice, češnje in višnje, so v intenzivnih sadovnjakih letos obrodile
slabše kot v letu prej. Pridelek češenj in višenj je bil skoraj
razpolovljen (za 47,6 % manjši), pridelek marelic pa kar za 83 % manjši.
Slabše so obrodile tudi jagode (za 7 %) in drugo jagodičje (za 29 %). V
ekstenzivnih sadovnjakih so malo slabše (za 1,5 %) kot v letu prej
obrodile samo marelice.

Vir: www.stat.si 

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook