Kmetijstvo objavil

Italijanski premier rešuje miramarske kolibrije

Halo, tukaj Silvio Berlusconi.” Ko je tržaški raziskovalec Stefano
Rimali, ki vodi središče za raziskovanje kolibrijev v parku gradu
Miramar, slišal te besede, je mislil, da gre za neokusno šalo. A res ga
je poklical prvi mož italijanske vlade, ki očitno ne ljubi samo lepih
žensk, ampak tudi najmanjše ptice na svetu.

“Kolibriji so mi zelo pri srcu in osebno se bom zavzel za ohranitev
centra,” je dejal Silvio Berlusconi in se Stefanu Rimaliju zahvalil za
dosedanje delo s kolibriji v parku miramarskega gradu. Premier naj bi
redke ptiče že imel v parku svoje vile na otoku Antigua. Tako poroča
tržaški dnevnik Il Piccolo, ki že nekaj mesecev spremlja agonijo
svojevrstnega raziskovalnega središča.

V parku miramarskega gradu živi približno sto kolibrijev. V Italijo so
jih v projektu sodelovanja med vladama pripeljali iz Peruja, ptice pa
proučuje dvanajst znanstvenikov. Kolibriji sredi Evrope so nenavaden
pojav. Te nenavadne živali, ki so ključne za ohranjanje rastlinja v
Južni Ameriki in s tem biološkega ravnovesja na vsem svetu, običajno na
stari celini ne preživijo niti v živalskih vrtovih, pravi Rimali.
Miramarski kolibriji živijo v posebej zanje opremljeni topli gredi, v
kateri s posebnimi sistemi čistijo zrak in s prav tako posebnimi lučmi
ponoči poustvarjajo lunin sij – če se ptički ponoči zbudijo in ne
najdejo hrane, namreč v pol ure poginejo.

Vzdrževanje kolibrijem prijaznega okolja je seveda zelo drago, sistem
financiranja, ki naj bi bil naloga ministrstva za okolje, pa neurejen.
Dobavitelji plina so zato jeseni zagrozili z odklopom, kar bi za ptice
pomenilo gotovo smrt.

Zapleti in obtožbe so se vrstili, zganila se je civilna družba, tudi
znanstvenica in okoljevarstvenica Margherita Hack, umetnostni zgodovinar
in publicist Vittorio Sgarbi pa je na težave kolibrijev opozoril tudi
premierja. In zazvonil je telefon.

»Središče za raziskovanje kolibrijev je čudovita institucija za Italijo.
To je edinstven center na svetu, ki skrbi za te živali, ki so tako
pomembne za opraševanje v območju Amazonije. To je ugled za Italijo in
mora ostati v parku Miramar.« je še povedal Berlusconi.


In kaj so pravzaprav kolibriji?

Kolibriji (Trochilidae) so družina majhnih ptic ki tehtajo od 5 do 20
gramov. Največji med njimi je veliki kolibrij (Patagona gigas), ki meri v
dolžino 21,5 cm s povprečno težo 20g. Nobena vrsta kolibrijev ne živi v
Evropi. Živijo le v obeh Amerikah ter v Karibih. Obstaja med 325 in 340
vrst kolibrijev, razvrščeni v dve poddružini: puščavniki
(Phaethornithinae), ter pravi kolibriji (Trochilinae). Perje je zelo
bleščeče barve, vendar to ni zaradi pigmentacije (obarvanosti) samega
perja ampak zaradi mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki delujejo
kot optične prizme. Svetlobni žarek je zaradi tega razpršen, perje pa
spreminja barve glede na zorni kot. Zaradi hitrega prhutanja s svojimi
krili (15 do 90 nihajev/sekundo odvisno od velikosti ptice) so sposobni
lebdeti v zraku in so edine ptice, ki lahko letijo nazaj. Njihov srčni
utrip med letom doseže do 1260 utripov na minuto, medtem ko se v stanju
hibernacije čez noč (nekakšno spanje oz počitek) upočasni na 50 do 180
utripov na minuto. S tem upočasnijo metabolizem in potrebo po hrani.

Kolikor je znano, samci ne sodelujejo pri pripravi gnezda. Velikost
gnezda se giblje med manjši od polovice orehove lupine do nekaj
centimetrov. Za pripravo uporabljajo tudi pajkovo mrežo, katera omogoča
da se gnezdo kasneje širi z rastjo mladičkov. Samica izleže dve jajci
bele barve. Čeprav so ta najmanjša med ptičjimi vrstami, so relativno
velika glede na odraslega kolibrija. Valjenje traja od 14 do 23 dni
odvisno od same vrste in temperature okolja.

Hrana kolibrijev je nektar. Kot čebele tudi te male ptice imajo to
sposobnost oceniti količino sladkorja v nektarju katerega jedo. Tako se
izogibajo tistih cvetov ki proizvajajo nektar z manj kot 10% vsebnosti
sladkorja. Ker nektar ni bogat s hranilnimi snovmi si kolibriji svoje
potrebe po beljakovinah, aminokislinah, vitaminih in mineralih pridobijo
z ulovom žuželk in pajkov, še posebej v času prehranjevanja mladičkov.
Večina kolibrijev ima daljše in ravne kljunčke, vendar pri nekaterih
vrstah so kljunčki ali zelo ukrivljeni ali ekstremno dolgi. Prilagojeni
so za posebno obliko hranjenja tako da prodrejo globoko v cvetove in
dosežejo nektar. S tem je omogočeno tudi opraševanje nekaterih redkih
rastlin.

Seveda te male živalice ne preživijo ves dan v letenju kajti hitro
prhutanje porabi ogromno energije. Kolibriji imajo več manjših obrokov,
pospravijo več žuželk in nektarja do dvanajstkrat svoje telesne teže
vsak dan. V povprečju porabijo 10-15% svojega časa za hranjenje in
75-80% za počitek in prebavo.

Znanstveniki proučujejo nekatere vrste kolibrijev selivcev, ki so
sposobni preleteti 800 kilometrov (Mehiški zaliv) brez prestanka. Tako
kot druge ptice se na selitev pripravljajo. Njihova telesna teža se
poveča tudi za 100 odstotkov, predvsem so to maščobe katere služijo kot
gorivo.

Vir: Primorske novice, petek, 7. Januarja http://en.wikipedia.org/wiki/Hummingbird

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ.AGR. IN HORT.

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook