Gozdarstvo objavil

Iz gozda ne moremo samo jemati

Agrarna skupnost Divača že dobro desetletje skrbno gospodari z vrnjeno lastnino. Poleg redne sečnje sodi zraven tudi pogozdovanje.

»Ja, marsikdo včasih reče, zakaj to sploh delamo, saj ne bomo dočakali, da bi iz želoda, ki smo ga posadili, zrasli lepi hrasti. A gospodarjenje z gozdom je dolgoročno,« pravi Ivan Dolenc, predsednik Agrarne skupnosti Divača že vse od leta 2003.

Pobudo za vse to je že leta 1994 dal Žarko Kariž, ko je pričel težko pot iskanja dokazil za vrnitev premoženja. Leta 1995 se je agrarna skupnost vpisala v register. V letih 1999 in 2000 je dobila dve odločbi, pred dobrim letom pa dokončno odločbo o vrnitvi premoženja, ki ga je država pridobila nacionalizacijo leta 1958.
»Pri nas je bilo vse malo lažje, ker smo bili člani z imeni in priimki, ne samo s hišnimi številkami, kot marsikje drugod. Predniki so namreč leta 1822 kupili zemljo od prezadolžene gosposke z gradu Švarcenek. Ker se gosposka ni hotela pogajati z 28 kmeti, so napisali samo eno pogodbo, vplačali enake deleže in s tem pridobili tudi enake deleže skupne lastnine,« je še priznal Dolenc.

Danes 27 jusantov gospodari s 305 hektarji zemljišč. »Večina jih je poraslih z gozdom. Ko sem bil še majhen, se je marsikje še paslo, a se je kasneje zaraslo. Jusanti smo v preteklih letih nekaj zemljišč očistili in tako zdaj oddajamo 25 hektarjev v najem kmetu s Kovčic, ki tu pase od 25 do 30 glav goveda, na 12 hektarjih pa domačin pase konje. Več kot 30 hektarjev nekoč nepozidanih površin je zdaj pozidanih. Kar 20 hektarjev je pobrala avtocesta, 10 hektarjev magistralna cesta, slab hektar pa zasedajo šola z okolico, park s spomenikom v središču Divače, še nekaj poti in drugih površin.«

Z gozdno površino skušajo biti čim bolj gospodarni. »Glede na strokovna priporočila Zavoda za gozdove lahko vsako leto v našem gozdu posekamo približno tisoč kubičnih metrov lesa in  od leta 2003, ko smo se lotili dela, smo to večinoma tudi izpeljali. Tako smo šli postopno enkrat že čez vso površino: sčistili smo celulozni les in s tem tudi gozd odprli, da imajo drevesa več svetlobe in bolje rastejo. Letos bomo začeli z redčenjem,« pove Dolenc.
Na priporočilo gozdarjev in ob strokovni pomoči  Zavoda za gozdove izvajajo pogozdovanje s sajenjem želoda. »Na treh hektarjih smo že posadili hraste. Država dâ želod in plača slabo tretjino dela, ostalo, vključno s pripravo terena, je naše delo. Načrtujemo, da bomo s hrastom in cerom pogozdili še dva hektarja – tam, kjer so pogoreli bori. Zavedamo se namreč, da iz gozda ne moremo samo jemati, ampak da moramo vanj tudi vlagati. Gospodariti moramo dolgoročno,« so prepričani divaški jusanti, katerim gozd prinaša dohodek a tudi odgovornost.

V agrarni skupnosti že več let pripravljajo čistilne akcije saj se čutijo družbeno odgovorne. V načrtih za prihodnost imajo zamisel, da bi osnovno šolo in stanovanjske bloke namesto s kurilnim oljem lahko ogrevali na lesno biomaso. »Za jusante, pa tudi za male kmete, če bi se povezali in tu našli možnost za samooskrbo ali za prodajo hrane … Zemlja daje dohodek, treba je le poprijeti za delo,« je prepričan Dolenc. (Vir:Primorske novice, 31. januar 2012)

M.V.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook