Čebelarstvo objavil

IZ STROKOVNE RAZPRAVE: VPLIV FFS NA ČEBELE

Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu je v četrtek, 29. marca v prostorih KGZS, Zavoda Murska Sobota organizirala strokovno razpravo na temo: Vpliv FFS na čebele. Na strokovni razpravi je s svojimi strokovnimi predstavitvami sodelovalo več strokovnjakov.

Dr. Peter Kozmus iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Dr. Kozmus je predstavil rezultate projekta Ugotavljanje in ocena vpliva fitofarmacevtskih sredstev v povezavi s kmetijsko dejavnostjo in čebelarsko prakso na čebelje družine. V okviru tega projekta je Kmetijski inštitut v letu 2009 začel z raziskavo spremljanja kmetijskih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na zdravstveno stanje in razvoj čebeljih družin. Na 30 različnih lokacijah po celi Sloveniji so spremljali razvoj in zdravstveno stanje čebel, prisotnost ostankov FFS v cvetnem prahu in v čebeljih delavkah in prezimitev čebeljih družin.

Glede ostankov FFS v cvetnem prahu so v treh letih le te ugotovili v 21 vzorcih od 150-tih. Največ ugotovljenih ostankov FFS (69%) je pripadalo spojinam iz skupine fungicidov za zatiranje bolezni sadnega drevja in vinske trte. V večini primerov je do kontaminacije cvetnega prahu s FFS prišlo zaradi zanašanja škropiva na cvetočo podrast in zaradi zanašanja škropiva iz škropljene površine na sosednje cvetoče gojene rastline. Največ različnih aktivnih snovi v cvetnem prahu in v čebelah smo zasledili na sadjarskih in vinogradniških lokacijah.

Dr. Ernest Vončina iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je predstavil projekt v katerem so želeli z GC/MS analizami preiskati gutacijsko tekočino mlade koruze na sestavo pesticidov in njihovih razgradnih produktov. Na seme koruze (Zea mays L.) hibrida PR38A24 so za zaščito nanesli sistemske in nesistemske pesticide z aktivnimi spojinami metalaksil, fludioksonil, metiokarb in klotianidin. V laboratorijsko izvedenem rastnem poizkusu in vzorcih odvzetih na polju so preiskali gutacijsko tekočino mlade koruze na sestavo aktivnih spojin in njihovih rastlinskih metabolnih in fotolitskih produktov. Posneli so njihove masne spektre in poizkusili določiti njihovo identiteto. Rezultati so bili za čebele porazni, kajti dokazali so da s pojavom gutacijske tekočine na mladih rastlinah koruze pridejo čebele v stik s pestro sestavo pesticidov in njihovih metabolitov, ki se še bolj strupeni kot pa aktivne spojine, ki so nanesene na seme koruze.

Dr. Jernej Drofenik iz Fitosanitarne uprave RS je predstavil trenutna znanstvena spoznanja pri tretiranemu semenu koruze in vplivu na čebele. Glede lanskoletnih pomorov čebel je eksplicitno zatrdil, da je bil vzrok pomora čebel – klotianidin (nobena druga snov, najdena v različnih vzorcih nima takšnih lastnosti, ki bi lahko povzročile pomor). Vir klotianidina je bilo lahko samo seme koruze. Snov se ni uporabljala za tretiranje oljne ogrščice, se ne uporablja za foliarno tretiranje. VZROK POMORA JE BILA AKTIVNA SNOV KLOTIANIDIN IN VIR SNOVI TRETIRANO SEME KORUZE !!!

Prav tako je dr. Drofenik predstavil aktivnosti k izboljšanju tehnologije tretiranja in sejanja semena koruze, ki pa še trenutno ne garantirajo pogojev, da se tudi v bodoče ne bi dogajali pomori čebel.

Na strokovnem posvetu so sodelovali še dr. Stanko Kapun, KGZS, Zavod Murska Sobota, ki je predstavil sistem svetovanja na področju rabe FFS na območju Pomurja in mag. Lidija Matavž, dr. vet med. iz Nacionalnega Veterinarskega instituta VF ter čebelar g. Danilo Bedek, ki sta predstavila Izkušnje s pomori čebel v Pomurju leta 2011.

Na koncu strokovnega posveta je bil sprejet sklep, da je bila, na predstavljene rezultate nevarnosti neonikotinoidov za čebele, okolje in tudi ljudi, lanska odločitev bivšega ministra mag. Dejana Židana o prepovedi uporabe semena, obdelanega z neonikotinoidi več kot opravičena. Sprejet je bil sklep, da se na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pošlje pobuda, za prepoved tudi ostalih neonikotinoidov, ki se še dovoljeni za foliarno uporabo. Prav tako je bil sprejet slep, da naj KIS tudi v bodoče nadaljuje z izvajanjem monitoringa čebel in tako spremlja negativen vpliv FFS ne samo na čebele, ampak tudi na okolje.

 

 ČZS

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook