Čebelarstvo objavil

Izginjanje čebeljih družin in čebelarjev po vsej Evropi

Po raziskavi mednarodnega združenja za raziskave v čebelarstvu podatki
kažejo, da se število čebeljih družin se že od leta 1985 zmanjšuje po
vsej Evropi. Pred to študijo so obstajala le posamična poročila o stanju
čebelarstva v posameznih državah, ki so nakazovala trend zniževanja
čebeljih družin in čebelarjev. Ta mednarodna raziskava kaže, da se
zmanjšuje tako število čebeljih družin kot tudi drugih naravnih
opraševalcev, kot so divje čebele in druge žuželke. To predstavlja
potencialno nevarnost obsega opraševanja, od katerega so odvisne tudi
mnoge kmetijske rastline. Raziskava je zajela podatke o številu čebeljih
družin in čebelarjev od 1965 do 1985 v štirinajstih evropskih državah
in v osemnajstih evropskih državah v obdobju od 1985 do 2005. Izsledki
raziskave kažejo, da se je v Evropi in Združenih državah Amerike število
čebeljih družin zmanjšalo, Organizacija Združenih narodov za hrano in
kmetijstvo pa v zadnjem poročilu ugotavlja, da se je na svetovnem nivoju
v zadnjih petdesetih letih število čebeljih družin zvišalo za približno
45 odstotkov.

Število čebeljih družin se je v centralni in zahodni Evropi začelo
zmanjševati že leta 1965. Od 1985 leta naprej se je proces zmanjševanja
čebeljih družin nadaljeval na Češkem, Norveškem, Švedskem in Slovaškem.
Primerjalno pa se je na jugu Evrope (Grčija, Italija in Portugalska)
število čebeljih družin med leti 1965 in 2005 povečevalo.Število
čebelarjev se je v tem obdobju v vseh osemnajstih preučevanih državah
zmanjšalo. Znanstveniki razloge za ta trend iščejo v socialnih in
ekonomskih spremembah obdobja (1965 – 2005). Z rastjo prihodkov
podeželske populacije so različni sladkorni produkti postali dosegljivi
večini. Mehanizacija kmetijstva in moderne kmetijske prakse pa so
pospešile razvoj različnih zaposlitvenih priložnosti na podeželju in s
tem potisnile poklic čebelarja v okvir hobija. Stroški ukvarjanja s
čebelami in zdravljenja njihovih bolezni pa so presegli raven
celoletnega prihodka čebelje družine, kar onemogoča ekonomsko
čebelarjenje v manjšem obsegu. Dr. Simon G. Potts, eden od sodelujočih
raziskovalcev, meni, da je: “nenehno ukvarjanje z zdravljenjem čebel
verjetno uničilo privlačnost čebelarjenja kot hobija.” Raziskava sicer
ni prinesla gotovih odgovorov na vprašanja razlogov zmanjševanja
čebeljih družin in čebelarjev po vsej Evropi, predstavlja pa pomemben
delček celotne slike. Problem raziskovanja področja čebelarjenja ovirajo
po različnih metodah zbrani podatki v različnih državah, kar onemogoča
oblikovanje gotovih sklepov raziskave. Raziskovalci zato izpostavijo
nujnost standardizacije raziskovalnih metod čebelarjenja v Evropskih
državah, kar bi omogočilo podrobnejše in strokovno bolj podprte
zaključke in lažje prepoznavanje vzrokov za zmanjševanje čebeljih družin
in čebeljarjev in na podlagi tega učinkovito ukrepanje in reševanje
tega problema.

Za namene raziskovanja čebelarstva je EU že pred časom pričela s
projektom ALARM, ki raziskuje okoljsko tveganje za biodiverziteto v
povezavi z izginjanjem čebelarstva.

Vir slike: http://www.flickr.com/photos/35552677@N00/277219164

Objavil/a Maruša Pišljar
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook