Čebelarstvo objavil

Izgube čebel preko zime 2009/2010

Ko je govora o ogroženosti čebel imamo
na splošno v mislih dve obdobji. Spomladansko obdobje, ko so rastline v
cvetju in so možne zastrupitve čebel zaradi nepravilne uporabe
fitofarmacevtskih sredstev ter jesensko-zimsko obdobje, ko v naravi ni
čebeljih paš in so čebele zazimljene v panjih. V zazimitvenem obdobju se
naravno pripeti do 10 odstotni padec čebeljih družin. Kar presega ta
delež je posledica različnih dejavnikov.

Marca letos je Nacionalni inštitut za
biologijo na Čebelarskem posvetu v Celju v okviru programa CRP ter
sodelovanja pri projektu COLOSS (projekt za popis in ugotavljanje
vzrokov za množične propade čebeljih družin) že drugič izvedel anketo o
izgubah čebel v obdobju 2009-2010. V anonimni anketi je sodelovalo preko
500 čebelarjev.

Letos so bile zabeležene večje izgube
čebeljih družin (23%). Najvišje izgube so v Obalno-kraški (41%) in v
Ljubljanski regiji (37%, glej tabela 1) v neposredni okolici Ljubljane z
njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50%. Večina
čebelarjev je izgubila družine pozimi. Veliko (63%) jih je opazilo
panje brez čebel, kar je eden izmed znakov tako imenovanega propada
družin (CCD – Colony Collapse Disorder) in velika večina (93%) jih je
potrdila, da so propadle družine imele zadovoljive zaloge hrane.

Tabela 1: Povprečne izgube čebeljih družin po regijah statističnega urada RS

Regije Povprečne izgube (%)
Obalno-kraška 41
Ljubljanska 37
Goriška 29
Podravska 20
Jugovzhodna Slovenija  18
Spodnjeposavska 18
Koroška 18
Savinjska 17
Notranjsko-kraška 16
Gorenjska 14
Zas 13
Pomurska 9

V zadnjih treh letih so podatki o izgubah čebeljih družin sledeči: 2007
okoli 35% izgub, 2008 okoli 15% in 2009 okoli 25% izgub. To pomeni, da
smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili preko 100.000 čebeljih
družin.

Izgubam čebeljih družin se ni možno
popolnoma izogniti, lahko pa se jih zmanjša, z boljšim poznavanjem
vzrokov. Razmere za čebelarjenje so se spremenile (prisotnost varoj v
čebeljih družinah zadnjih 30 let, intenzivno kmetijstvo z uporabo FFS,
klimatske spremembe, onesnaženost okolja, ….), tako da čebelarstvo
postaja vse bolj ogrožena panoga. Sodelovanje med čebelarji in
raziskovalci je zaradi prepoznavanja in razumevanje težav nujno. Znanje
je edino orožje, ki ga lahko uporabimo za rešitev problemov.

Velike izgube čebel v Sloveniji in
drugod po svetu nam potrjujejo pravilnost skupnega predloga Čebelarske
zveze Slovenije in Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Evropski uniji za uvrstitev čebele med ogrožene živalske vrste v
evropskem prostoru.

 

Vir:
dr. Jasna Kralj, Nacionalni inštitut za biologijo: Izgube čebel v
obdobju 2009-2010: rezultati letošnje ankete s čebelarskega posveta v
Celju

Objavil/a Čebelarska zveza Slovenije
  

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook