Jabolka in hruške za ozimnico

Vnos sadja v našo prehrano je posebno
pomemben pozimi, ko zaradi težke in enolične prehrane prihaja do
pomanjkanja vitaminov v dnevnih obrokih. Zato je vsako pripravljanje
sadja za zimo pomembno za vsako gospodinjstvo, še posebno za tiste z
majhnimi otroki in starejšimi osebami slabega zdravja.

Piporočene sorte za shranjevanje

Najkvalitetnejše in najdaljše shranjevanje svežih plodov jesenskih in
zimskih sort jabolk in hrušk se opravlja v posebnih sadnih hladilnicah,
kjer se ob stalni temperaturi in vlagi lahko shranjuje sadje, glede na
sorto, od 4 do 8 mesecev. Z shranjevanjem sadja na določeni temperaturi
in vlagi se uspešno upočasnjuje zorenje in uvelost plodov ter njihovo
razpadanje.

Vsako daljše shranjevanje sadja temelji na čimvečjem upočasnjevanju vseh
biokemičnih procesov, kateri se odvijajo v uskladiščenih plodovih, ki
so predvsem pogojeni s temperaturo prostora. Višja kot je, hitreje se
procesi odvijajo, pri nižji pa počasneje. Tudi na najnižji temperaturi,
na kateri se jabolka in hruške še uspešno shranjujejo, to je na 0° C, ti
procesi s katerimi plodovi med dihanjem porabljajo sladkor, kisline in
vodo ne zamrejo, ampak se samo maksimalno upočasnijo.

Zaradi tega ni ravno lahko shranjevati to sadje v pogojih s katerimi
razpolaga večina naših gospodinjstev. Splošno gledano je mogoče shraniti
samo nekatere jesenske in zimske sorte hrušk in jabolk, ki imajo
najboljše shranjevalne sposobnosti, pa še te ob izpolnjenih osnovnih
pogojih za shranjevanje, kot so nizka in stalna temperatura, brez
velikih nihanj, zmerna vlažnost zraka, saj v prevlažnih prostorih sadje
gnije, v presuhih pa se izsuši.

V naših pogojih se iz današnjih sortimentov vzgojanih jesensko-zimskih
sort jabolk in hrušk za shranjevanje priporočajo naslednje sorte za
shranjevanje v navadnih kletnih skladiščih gospodinjstev:

Jabolka:
-za krajše shranjevanje do okoli 15. decembra : Rdeči delišes, Starking
-za malo daljše shranjevanje do okoli 15. januarja: Zlati delišes, Mackintos, Mutsu, Gloster, Kanadka, Jonatan, Jonagold
-za daljše shranjevanje do okoli 1. marca: Melrosa, Jonadel
-in za najdljše shranjevanje do okoli 15. aprila: Bobovec, Idared, Carjevič, Krivopecelj

Hruške:
-za krajše shranjevanje do okoli mesec dni po nabiranju: Boskovska, Abate-Fetel, Grand Shampion
-za daljše shranjevanje do okoli 15. januarja: Druardova, Conferans, Hardenpontova
-za najdaljše in najboljše shranjevanje do okoli 1. marca: Krasanka, Maslenka

Dobri prostori in način shranjevanja

Za shranjevanja svežega sadja je potrebno izbrati najprimernejše
prostore v hiši, predvsem tiste, ki jih pozimi ne ogrevamo. Za ta namen
so najboljše zračne, suhe kleti, kjer se sadje shranjuje na policah in v
zabojih za sadje. Deset dni pred shranjevanjem je dobro klet pobeliti
in obdelati z žveplom, da se uničijo povzročitelji plesni in gnilobe
plodov. V keramični posodi, z tesno zaprtimi vrati in okni se zažge 2
dag žvepla v prahu na 1 m³ prostornine kleti, pustimo 24 ur in nato
prostor dobro prezračimo. Sadje se ne sme shranjevati na dnevni
svetlobi, lahko pa se v temi kleti.

V skladiščih, kjer je sadje spravljeno v zaboje, je potrebno te dvigniti
10 – 15 cm od tal, zaradi normalnega kroženja zraka. Na trajanje
uskladiščenih plodov ima poleg temperature vpliv tudi vlaga zraka,
najprimernejša je med 80 in 90%. Ker se s transpiracijo (dihanjem)
plodov vlaga stalno povečuje v skladišču, je potrebno prostore 2 –
3-krat tedensko dobro prezračiti, kar povzroči krožno pretakanje zraka.

Po vnosu plodov je le te potrebno prvih 20 dni vsake 2 – 3 dni
pregledati in odstraniti vse tiste, ki se začnejo kvariti, ter jih
pravočasno porabiti. Zelo redko se zgodi, da zgnije pravilno pobran in
nepoškodovan plod. Vsak plod, ki se začne kvariti je bil tekom
transporta ali nabiranja poškodovan, pa čeprav minimalno. Plodovi, ki 20
dni po shranitvi ostanejo zdravi, so običajno primerni za dolgo
shranjevanje v okvirih svoje skladiščnih lastnosti. Tedaj jih je mogoče
še oviti v papir, ki je lahko tudi navaden časopisni. To podaljšuje
njihovo trajanje, saj papir delno ščiti plod pred spremembami
temperature in premočnim izhlapevanjem. Tako zaviti se dobro obdržijo na
tleh zračnih podstrešij, ter na balkonih in terasah, v pokritih zabojih
v obdobju zelo nizkih temperatur.
Nekateri, pravijo, da se shranjevanje sadja izplača, saj so cene pozimi
tudi petkrat večje kakor jeseni, v času nabiranja. Drugi pa pravijo, da
se ne izplača in sadje raje nakupujejo sproti. Oba razmišljanja lahko
razumemo, je pa škoda ne shraniti sadja v gospodinjstvih, ki imajo
pogoje za to, in še večja tam, kjer teh pogojev ni.

Objavil/a Ivan Bučar, ing. kmet.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook