Bolezni objavil

JAVNI POZIV ZA IZDELAVO ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA O PONOVNI OŽIVITVI SLADKORNE INDUSTRIJE SLOVENIJE

Člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije so na 50. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni kmetijskega ministra Franca Bogoviča in širšo javnost seznanili, da nameravajo naročiti izdelavo Študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije Slovenije.

Tovarna sladkorja Ormož je leta 2006 končala s predelavo sladkorne pese, kmetje pa so izgubili pomembno poljščino. In kot ugotavljajo danes, čutijo zaradi tega negativne posledice. Evropska reforma trga s sladkorjem je slovenskemu kmetu odvzela možnost pridelovati sladkorno peso, vendar se z novo skupno kmetijsko politiko, ki bo stopila v veljavo leta 2014, ponuja možnost ukinitve kvot za sladkor in s tem možnosti, da bi se tudi v Sloveniji ponovno pričela pridelovati in predelovati sladkorna pesa.

Člani združenja so tokrat ponovno izpostavili dejstvo, da na prenehanje obratovanja Tovarne sladkorja Ormož niso mogli vplivati, ker je o tem odločal večinski lastnik, nizozemski živilski koncern Consun. Ta je še danes lastnik objektov in zemljišč v Ormožu, združenje pa predvideva, da bi v prihodnje nepremičnine, ki se danes prodajajo za nekaj več kot pet milijonov evrov, odkupili. Pri dokončnem zagonu proizvodnje, če bo do nje prišlo, pa naj bi glavno besedo, poleg investitorjev, imeli kmetje. Ti bi se zavezali dostavljati sladkorno peso v ormoško tovarno, obenem pa bi prispevali v 15 letih vsako leto od dobička pri proizvodnji sladkorne pese za namen plačila anuitet 40 odstotkov, s čimer bi se odplačeval kredit, kmetje pa bi postali solastniki tovarne.

Naročena študija bo zajela celotno področje vpliva pridelave in predelave sladkorne pese. »največji vpliv pričakujemo na področju kmetijstva, živilske industrije, socialno-ekonomskem področju in še na drugih področjih. Želimo, da študija zajame prav vsa področja, jih objektivno detajlno identificira, analizira in sintetizira v današnje pogoje gospodarjenja,« so izpostavili člani združenja, ki so prepričani, da je za rešitev trenutnih razmer v Evropi in državi potrebno ponovno zagnati slovensko sladkorno industrijo, ki je na lokaciji v Ormožu dajala delo okoli 200 ljudem, obenem pa pomenila določeno varnost tudi kmetom, katerim je bila sladkorna pesa finančno najbolj donosna poljščina. 

 
 __________________________________________________________

 Podrobnejše informacije:

Mateja Jaklič, telefon: 02/5642 112, e-pošta: mateja.jaklic@pomurski-sejem.si

Miran Mate, odnosi z javnostmi, telefon 041 263 107, e-pošta: miran.mate@pomurski-sejem.si

Osvežene informacije: www.pomurski-sejem.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook