Zanimivosti objavil

Jerebika – vsestransko drevo

Jesen nam prinese obilico plodov in
drugih pridelkov, med njimi ima prav posebno mesto plod jerebike.
Jerebika (Sorbus aucuparia) je  vsestransko privlačno srednje visoko
drevo, ki le redko preseže 20 metrov v višino. V povprečju doseže
velikost nekaj čez 10 metrov. Oblikuje lepo in ne pregosto krošnjo. V
mladosti drevo raste najhitreje, potem pa rast upočasni. Ker ima rada
vlažno okolje jo posadimo na severno stran hiše. Tam bo imela poleti
dovolj hladne sence. Senco in z njo povezano vlago potrebuje, ker slabo
prenaša poletno sušo. Kar se tiče tal, je zelo prilagodljiva, vendar ji
najbolj godi: humozna, ilovnata in rahla tla. V neugodnih razmerah
jerebika hitro ostari in hira. Ob jerebiki, ki lepo uspeva, čim manj
kopljemo okoli nje in ne spreminjamo njene okolice. Les jerebike je lepe
rdečkaste barve in je izjemno priljubljen za izdelavo struženih
predmetov. V preteklosti so verjeli, da jerebikin les podi zle duhove iz
česar izhaja priljubljenost izdelave pohodnih palic. Lubje vsebuje
veliko čreslovin in so ga v preteklosti uporabljali za strojenje usnja.
Iz njega in in iz vejic so pripravljali rjavo ali črno naravno barvilo.
Listi so neparno deljeni in sestavljeni. Starejši ljudje se spominjajo,
da so včasih listje jerebike polagali na krompir v kleteh in s tem
preprečili cimljenje krompirja in podaljšali njegovo uporabnost.
Številni beli do smetanasti cvetovi, ki se odprejo poleti, sestavljajo
kobulasta socvetja. Jeseni drevo krasijo vabljivo oranžno rdeči plodovi,
ki dosežejo premer do en centimeter. V naravi se z njimi zelo rade
hranijo ptice.
 

foto: bio-gaertner.de

Plodovi so užitni tudi za ljudi, zato iz
njih ponekod kuhajo marmelado, ponekod jo tudi kandirajo. Plodovi so
bogati z vitaminoma C in A, vsebujejo sladkor, sadne kisline in
čreslovine. Surovih plodov ni priporočljivo uživati, ker so semena rahlo
strupena in lahko povzročijo krče ter lažje prebavne motnje. Včasih so
iz plodov pripravljali različne posladke,  s svežim sokom pa so
pripravljali vitaminske pripravke. Ker nimajo zelo izrazitega okusa, so
jih večinoma mešali z drugim sadjem v kompotih, želejih in džemih. Iz
posušenih plodov so kuhali čaj. Podobno kot brusnično marmelado lahko
manj sladko marmelado iz jerebike ponudite kot izvrsten dodatek k
divjačini ali ocvrtemu siru.
Jerebika ni priljubljena samo kot okrasno drevo. Plodovi so tudi zimska
hrana prostoživečim pticam. Znana je kot srednje dobra čebelja paša, ki
ob obilnem cvetenju daje okusen in zelo cenjen med. Ker ima močan
koreninski sistem so jo včasih sadili na na pobočja, da bi ustavili
odnašanje oziroma spiranje zemlje. Uporabljali so jo tudi kot zdravilo
za domače živali. V ljudskem zdravilstvu so liste in lubje uporabljali
pri težavah z drisko in za lajšanje težav s hemoroidi. Plodove jerebike
uporabljajo kot zdravilo proti prehladu, sicer pa imajo rahlo odvajalen
učinek in naj bi bila tudi dober diuretik in antiskorbutik. Plodovi
vsebujejo sorbinsko kislino, ki je dober naravni konzervans. V izrednih
razmerah je mogoče z izvlečkom razkužiti vodo za pitje. V živilski
industriji pripravljajo sorbitol – sladka snov, ki je uporabna kot
nadomestek za sladkor in primerna tudi za diabetike. Uporablja pa se
tudi za intravenozno zdravljenje očesnih bolezni.
Tudi v ljudskem verovanju jerebika nastopa kot pomembna rastlina. Njeni plodovi in listi naj bi odvračali nesrečo in zle misli.

Viri:
http: //it.gardening.eu/piante/Alberature/Sorbus-aucuparia/156/
http ://www.rozeinvrt.si/rastline/grmi-in-drevesa/jerebika-_-vsestransko-privlacno-drevo.html

 Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook