KAJ POTREBUJEJO SLIVE?

Med sadjem, ki imajo koščice si slive najbolj razširjene. Imajo pa tudi posebne zahteve. Če jih opazujemo vidimo, da cvetijo zgodaj spomladi. Pridelki so torej neredni in smo nad njimi lahko tudi razočarani. Majhen je pridelek predvsem na nizkih in izpostavljenih legah. Zato je potrebno slive saditi na višje ležeče lege in na sončna mesta. Deblo, ki je dokaj debelo ne sodi v majhen vrt. Pri njej celo grm lahko doseže višino 6m ali več. Iz tega lahko sklepamo, da za majhen vrt ni primerna. Najbolj racionalno je, če posadimo slivo kot pahljačo nekje ob južni steni. Sliv ne gojimo kot špalir ali pa kot kordon. Slivo lahko pokrijemo z mrežo in s tem plodove zavarujemo pred ptiči. Načeloma začnejo drevesa roditi šele po nekaj letih. Ko je drevo starejše je vzdrževanje enostavno. Veliko nevarnost pa povzroča listna svetlikavost. Pri izbiri drevesa moramo biti zelo previdni. Poznamo pa sicer kar nekaj tipov sliv. Med njimi so tudi sorte :Nmizne slive, slive za kuhanje renklode in še bi lahko naštevali. Spomladi začnejo glede na ostala drevesa zelo zgodaj cveteti. Takrat pogosto opraševanje ni zanesljivo. Številne rastline so samoplodne in med njimi je tudi namizna sorta. Najbolj med vsemi vrstami pa je razširjena vrsta, ki je namenjena za kuhanje. Druge potrebujejo opraševalno sorto. Priporočljivo je kupiti 2 do 3 leta stara drevesa, ki so delno že vzgojena. Paziti moramo, da izberemo pravo sorto za pravo lego. Slive uspevajo na tleh, katera zadržujejo vlago, vendar so hkrati odcedna. Tlem, ki se načeloma hitro izsušijo je potrebno dodati nekaj humusa. Njen čas za sajenje je november. Priporočljivo je, da ima prvih nekaj let sliva oporo. Ko obrezujemo slivo pa moramo vedeti tudi nekaj splošnih pravil. Obrezovati se ne sme pozimi in rezne površine moramo namazati z ustreznim mazilom, da s tem zmanjšamo nevarnost okužbe z sadno svetlikavostjo. Tudi pri tej drevesni vrsti pa lahko veliko škode povzročijo ptiči. V spomladanskem času so ogroženi predvsem brsti jeseni in poleti pa plodovi. V suhem vremenu jih je potrebno skrbno zalivati. Plevel zatiramo z okopavanjem, ki ne sme biti pregloboko. Če je plodov preveč, so lahko ti brez ali slabšega okusa kot sicer. Plodove redčimo s škarjami nekje junija. Slive pa potrebujejo več dušika kot pa jablane. Tudi slive so zrele takrat, ko se zlahka ločijo od drevesa. Peclji pri tem ostanejo na drevesu. Sorte, ki pa so namenjene kuhanju pa naberemo s peclji vred. Pečke od sliv moramo še pred zamrzovanjem odstraniti. Slive, ki so namizne zdržijo le nekaj dni. Nekatere pa lahko hranimo več tednov. 

Avtor: Ivan Bučar

6

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook