Kako vzgojiti kitajsko zelje

Kitajsko zelje je tisto, ki ga redno srečujemo na policah trgovin, a ga vse premalo poznamo. Je okusen, zdrav in vsestransko uporaben, ker pa ne prenaša najbolje visokih temperatur, zato ga sejemo konec julija ali pa v začetku avgusta.

 Če ga sejemo, ko so temperature še previsoke, se prav rado dogodi, da gre v cvet. Najbolje uspeva v vrtni zemlji, ki je srednje težka, dovolj obogatena s humusom in z drugimi hranilnimi snovmi. Ker ima slabo razvit koreninski sistem, njegovi listi pa so veliki, za svoj razvoj potrebuje vsakodnevno zalivanje. Za uspevanje ima najraje toplo jesen, zelo pa mu ustreza, da ga posejemo na prostor, kjer smo predhodno pobrali krompir, stročji fižol, grah ali korenje. Lahko ga posejemo tudi v nekoliko bolj peščeni in skromni zemlji, a pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da ga je potrebno še precej bolj pogosto zalivati. Sejemo ga v vrste, v razmahu 30×40 cm. Presajanje prenaša slabo, zato ga strokovnjaki odsvetujejo saj bi v pozni jeseni takšen poseg v njegovo rast naredil več škode kot koristi in bi stežka oblikoval glave. Ko ga posejemo je kar hitro na površju zemlje, v 40 do 45 dneh pa že razvije v popolnosti svoje značilne liste. Vendar še to nikakor ni znak za pobiranje, saj mora narediti v sredini še glavico, za kar potrebuje še dodatne tri tedne. V tej zadnji fazi zalivanja več ne potrebuje. Med samo rastjo pazimo na škodljivce, predvsem na stenice in na bolhače. Kitajsko zelje večinoma uporabljamo za pripravo solate, špinače, imenitno pa se obnese tudi kot zamenjava za špargljev. Res, da ga poznamo pod imenom kitajsko zelje, a se od našega, tradicionalnega zelja, ki ga poznamo vsi v marsičem razlikuje, predvsem v razmerah, ki jih potrebuje za svojo rast. Po svoji strukturi in značilnostih, je bolj kot podoben zelju, soroden z repo, pa tudi raste veliko bolj hitro kot zelje. Zraste v približno dveh mesecih in že ga lahko pobiramo. Ima kodraste liste, šibke korenine in ga ne moremo kisati, ga pa lahko kljub vsemu zelo dolgo skladiščimo. Ima podolgovate, kodraste liste, ki so v kuhinji zelo uporabni in jih pripravimo hitreje kot običajno zelje. Ko ga pobiramo za skladiščenje, ga spravljamo v suhem vremenu, ovojne liste pa pustimo, da rastlino ščitijo. Kitajsko zelje shranjujemo pri temperaturi okoli 0 stopinj, prenese pa kar do -5. Zavitega v časopisni papir lahko v hladni kleti ali v skladišču hranimo tudi do pol leta. Lahko pa jih tudi s spodnjim delom zakopljemo v pesek, vendar dva dni prej pustimo, da venijo na soncu, za boljšo odpornost.

Kitajsko zelje vsebuje balastne snovi, folno kislino in antioksidante ter številne vitamine, predvsem A, B1, B2 in C. V njem pa najdemo tudi niacin, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, fosfor, magnezij, železo, kalij, kalcij in flour. Pred običajnim zeljem ima prednost, da ne napenja in je lahko prebavljivo. Vsebuje zelo malo kalorij in ima osvežujoč okus.

Vir: http://www.bodieko.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook